Osebni arhiv

 V nedavnem projektu Slovenska ekološka kurkuma so potrdili, da je to tropsko rastlino s podzemnimi rizomi mogoče pridelovati tudi v naših razmerah. Kmetije v tem projektu so tako že lani jeseni prvič poskusno pridelale slovensko ekološko kurkumo, kar je dobra novica za vse.

»Kurkuma velja za izjemno zdravilno rastlino. Na pobudo slovenskih ekoloških kmetij in zaradi rastočega zanimanja smo se odločili preveriti, ali jo je mogoče uspešno pridelovati v naših razmerah. Projekt Slovenska ekološka kurkuma je kmetom omogočil, da bodo lahko s pridelavo obogatili ponudbo in izboljšali konkurenčnost na trgu. Dve kmetiji sta že imeli izkušnje z gojenjem ekološkega ingverja, zato smo imeli dobro podlago za nadaljnjo raziskovanje sorodne rastline kurkume,« pojasnjuje Mojca Hribernik, vodja projektov v projektno-raziskovalni enoti na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor.

»Obravnavali smo različne pogoje gojenja kurkume v Sloveniji: na prostem, v tunelih, rastlinjakih tudi v loncih, različne načine namakanja, zastirke, tal ... S pridelavo na prostem dosežemo nekoliko manjše pridelke kot v tropih, v rastlinjakih pa so bili pridelki celo nadpovprečni. V prihodnje bo treba preučiti še vpliv tehnologij na vsebnost kurkuminoidov in izboljšati tehnologije ter možnosti skladiščenja in predelave.«

· Pijača za regeneracijo

Ta sok, ki ga pijemo na tešče, odlično razstruplja jetra

Za lastno uporabo jo gojimo v loncu

»Kurkuma je tropska rastlina, trajnica iz družine ingverjevk, ki tvori oranžne podzemne rizome. Uspeva v toplem podnebju z relativno zračno vlago nad 70 odstotkov in na dobro odcednih, rodovitnih tleh, pri temperaturah med 20 in 30 stopinj Celzija, zahteva pa vsaj 1500 mm padavin letno oziroma namakanje. Rastna doba je od šest do deset mesecev, odvisno tudi od sorte. Sadimo jo pozno spomladi, ko se tla dovolj ogrejejo, do približno 20 stopinj Celzija, sredi jeseni, ko temperature padejo pod 10 stopinj Celzija, pa jo izkopljemo.

Osebni arhiv

Naši rezultati kažejo, da so najboljši pridelki v rastlinjakih z mikrorazpršilniki, ki omogočajo vzdrževanje ustrezne vlage in temperature. Na prostem je pridelava bolj tvegana zaradi temperaturnih nihanj in še vedno precej nizke zračne vlage, a je vseeno mogoča. Ekološka pridelava je tako povsem izvedljiva in priporočljiva, saj kurkuma ne potrebuje intenzivnih fitofarmacevtskih sredstev. Potrebuje pa bogata tla, dobro oskrbo in redno, vendar preudarno namakanje.

Najpomembneje je kupiti zdrave, certificirane sadike oziroma rizome in pravilno izvajati kolobarjenje. S tem se izognemo morebitnemu prenašanju bolezni. Kurkuma je lahko namreč tudi prenašalka karantenske bakterije Ralstonie solanacearum. V primeru lastne uporabe jo gojimo v loncih, s čimer se izognemo omenjenim težavam.«

· Kari

Poskrbi za eksotično aromo in vzbuja apetit

Nikar je ne hranimo v hladilniku

»Kurkumino korenino lahko uživamo svežo, posušeno, kuhano. Uporabljamo jo lahko svežo za čaje ali smutije, naribano v juhah, rižotah, kariju. Ko enkrat usvojimo njen okus, ne moremo brez nje, vendar pa je precej posebna, tako kot ingver. Še posebej je privlačna mlada, ki je čisto sveža in še ni razvila zaščitne rjave kožice, kar pomeni, da je ni treba niti lupiti. Če sveže ne moremo hitro porabiti, jo lahko hranimo v papirnati vrečki na suhem in toplem tudi dlje. Ne hranite je v hladilniku na vlažnem, saj bo postala plesniva, sestavljena je namreč iz 90 odstotkov vode,« svari Mojca Hribernik.

Osebni arhiv

Kurkuma lepo cveti, pa še čaj je dober

Katja Temnik z biodinamične kmetije Majnika v Žičah: »Lani smo okviru tega projekta na naši kmetiji prvič pridelali kurkumo. Za zdaj jo bomo pridelovali zgolj za lastno uporabo, ker še nimamo primernih pogojev za večji obseg. Po mojem vedenju v Sloveniji še ni mogoče dobiti ekoloških sadik kurkume, sploh preverjenih, da niso okužene. V vrtnarijah jo prodajajo predvsem kot okrasno rastlino, torej neekološke sadike, ker lepo cveti.

Za potrebe projekta so se morali v KGZ Maribor pošteno potruditi, da smo dobili neoporečne ekološke sadike iz tujine. Na naši kmetiji nam je pridelava kurkume uspela srednje dobro, ker nimamo najboljših pogojev. Potrebovali bi velik rastlinjak z vlaženjem zraka in tal, mi pa imamo manjšega, zalivali smo jo ročno, polovico sadik smo posadili zunaj na visoke grede. Nekaj smo je pridelali, vendar sta bili drugi dve kmetiji s primernejšimi razmerami za rast v rastlinjakih uspešnejši.

Andraž Purg

Vsekakor je kurkuma primerna za ekološko pridelavo pri nas, saj je kljub dokaj neugodnim razmeram na naši kmetiji niso napadli bolezen niti škodljivci. Potrebuje pa kar dolgo rastno sezono, idealno bi bilo deset toplih in vlažnih mesecev. Vendar je tudi v šestih mesecih naredila kar nekaj korenin. Zelo neugodno je nanjo vplivalo hladno septembrsko vreme, takrat se je rast ustavila. V večjem rastlinjaku bi lahko toplo obdobje podaljšali.

Izkazalo se je, da ima za skladiščenje najraje sobno temperaturo, torej ne hlad v kleti, temveč srednje topel zrak v kuhinji. Tam je 'sveža' zdržala nekaj mesecev. Njene korenine smo večinoma naribali in posušili. Kurkumin čaj z malo dobrega medu nam je bil zelo všeč.«

Osebni arhiv

Kurkuma za tisoč in eno težavo

Marija Merljak, živilska tehnologinja in prehranska svetovalka: »Kurkumo kot mleto korenino v prahu azijska ljudstva že dolgo uporabljajo v zdravilne namene, ne le kot začimbo. Starodavna ajurvedska zdravilska veščina kurkumi pripisuje zdravilne učinke pri jetrih in v prebavnem traktu, pri zdravljenju rakastih obolenj ter luskavice. V ljudskem zdravilstvu v Aziji še danes uporabljajo kurkumo za pospešitev izločanja žolča. Eterično olje kurkume menda topi žolčne kamne, razkužuje jetra in žolčevod. Prebivalci japonske Okinave, ki slovijo po dolgoživosti in trdnem zdravju, so prepričani, da prav kurkuma k temu veliko pripomore.

Danes farmacevtska znanost odkriva, da ima kurkuma resnično močne protivnetne učinke. Zato jo uvrščajo med zdravilna zelišča, ki imajo pozitiven vpliv pri mnogih možganskih stanjih, srčno-žilnih boleznih in nekaterih vrstah raka.

Najpomembnejša učinkovina kurkume je kurkumin. Ta ima sicer nizko biološko razpoložljivost, zato bi morali za njegovo učinkovitost zaužiti vsaj od štiri do pet gramov kurkume na dan. Toda to težavico popravi sinergično učinkovanje s poprom. Dovolj je že nekaj zrnc popra, ki ima piperin, da se absorpcija kurkumina poveča kar za nekaj tisočkrat! Zdravilni učinek kurkume je prav tako sinergično povezan z vitamini in minerali, ki jih vsebuje. Med minerali so v ospredju mangan, železo in kalij, med vitamini pa vitamini skupine B, in sicer B3, B6 in B9.

Osebni arhiv

V njej je tudi razmeroma veliko rastlinskih oblik maščobnih kislin omega 3 in vlaknin. Z raziskavami so potrdili, da kurkuma razstruplja in zdravi jetra in žolčnik, izboljšuje presnovo maščob in ogljikovih hidratov, spodbuja izločanje prabavnih sokov, zdravi kolitis, Crohnovo bolezen in sindrom razdražljivega črevesja, odpravlja vnetja v trebušni votlini in tudi revmatska obolenja. Učinkuje protivnetno in blaži vse vnetne procese v telesu, tudi osteoartritis.

Učinkuje tudi protimikrobno, kot močan antioksidant zavira oksidacijo maščob in poškodbe DNA. Preprečuje nastajanje betaamiloidnih plakov v možganih in s tem razvoj Alzheimerjeve demence. Znižuje slab holesterol ter posredno preprečuje nastanek strdkov in srčno-žilnih bolezni. Kljub skepsi zdravnikov vse več laboratorijskih raziskav potrjuje odkritja starih ljudstev o protirakavem učinkovanju kurkume. Pomagala naj bi pri raku dojke, prostate, debelega črevesja, želodca, jeter in dvanajstnika ter pri kožnem raku.«

· Ingver

Zajtrku za energijo dodajte to živilo

Zaradi kurkume niso prehlajeni

Barbara Jurič z ekološke kmetije Jurič-Gradišnik iz Loke pri Framu: »Pred leti smo med drugim začeli gojiti ingver. Lani smo prvič pridelali tudi kurkumo in bili s pridelkom zelo zadovoljni. Pridelava je zahtevna, saj potrebuje zelo veliko toplote, vlage in potrpljenja, prvi pridelek smo pobrali po desetih mesecih. Lahko se jo goji tudi v loncu ali koritih na okenski polici, vendar v tem primeru rastlina ostane manjša. Lani smo prvi pridelek začeli pobirati v septembru, svežo pa smo imeli v ponudbi do decembra. Z vegetativnim  razmnoževanjem si lahko sami vzgojimo gomolje.

Osebni arhiv

Vendar je treba pazljivo odbrati le zdrave, sicer lahko prenašamo bolezni na druge rastline na vrtu, kot sta krompir in paradižnik. Zelo pomembno je, da smo tudi v Sloveniji uspeli pridelati kurkumo in tako nismo odvisni le od uvoza iz daljnih dežel. Sveži gomolj kurkume lahko narežemo in uživamo kot prigrizek, nekateri ga posušijo ali fermentirajo. Na kmetiji si vsako jutro pripravimo zeliščni čaj, ki mu dodamo kurkumo. Tako si v jesenskem času uspešno dvignemo odpornost in nimamo večjih težav s prehladnimi obolenji.«

V projektu Slovenska ekološka kurkuma so testiranja izvajali na ekološki kmetiji Barbare Jurič iz Loke pri Framu, ekološki kmetiji Klemen Mumelj iz Zreč, biodinamični zeliščni kmetiji Majnika Katje Temnik iz Žič, na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije ter na Biotehniškem centru Naklo. V projekt so bili vključeni še KGZ Celje, ekološka socialna kmetija Kocljevina iz Prosenjakovcev in vizualna produkcija NinetyFrames.