Shutterstock

Lepo bi bilo, če bi ta prehod lahko izrabile za umirjanje, sprejemanje sebe in svoje nove, malo drugačne podobe ter počutja. A petdesetletnica v sodobnem svetu je še v polnem pogonu, tako karierno kot zasebno, počasnejšega ritma si niti ne more privoščiti. Zato je še toliko pomembneje, da se pripravi na neizogibne spremembe v telesu in zanj kar najbolje poskrbi. Služiti ji bo moralo še dolga desetletja.

Ko hormoni usahnejo, tveganje naraste

Po 50. letu se pri ženskah poveča tveganje za več resnih bolezni. Vzrok je padec estrogena v menopavzi, kar vpliva na kopico procesov v telesu. Hormon, ki prej varuje žensko zdravje, umanjka in ženske dohitijo ali celo prehitijo moške v marsikateri negativni zdravstveni statistiki. Med najpomembnejšimi tveganji so srčno-žilne bolezni (infarkt, možganska kap in druge bolezni srca). Poviša se tveganje za razvoj rakavih obolenj (rak dojk, rak debelega črevesa in danke, rak materničnega telesa, rak jajčnikov in rak kože – melanom). Padec estrogena pospeši izgubo kostne mase, vodi v osteoporozo in poveča tveganje za zlome kosti.

· Zdravje

Spoznajte zelišča, ki vas osvobodijo tegob menopavze

S starostjo in zaradi hormonskih sprememb se poveča tudi tveganje za inzulinsko rezistenco ter razvoj sladkorne bolezni tipa 2. Razvijejo se nevrodegenerativne bolezni, kot sta demenca in Alzheimerjeva bolezen. Večja je tudi nevarnost za razvoj glavkoma. Redni obiski pri zdravniku in preventivni pregledi so zato pri teh letih enako pomembni kot zdrav življenjski slog. Večina bolezni je namreč dobro obvladljiva, če jih diagnosticiramo zgodaj.

Ženske v perimenopavzi in menopavzi doletijo tudi številne manj izrazite težave, kot so spremembe vida, bolečine v sklepih in manj energije. Te težave vam morda ne bodo skrajšale življenja, lahko pa vam močno zmanjšajo njegovo kakovost. Nekatere je mogoče preprečiti, druge uspešno blažiti, tretje celo popolnoma ozdraviti, vse pa so obvladljive.

Shutterstock

Uprite se genom!

Nekaterih dejavnikov, ki vplivajo na telo in zdravje, ne morete spremeniti. Lahko pa poznate tveganja, načrtujete prihodnost in ohranjate zdravje tam, kjer so vaše šibke točke. Dober vpogled vanje vam lahko da zdravstvena kartoteka vaših staršev, bratov in sester. Če je imel bližnji družinski član bolezen, kot je srčno obolenje ali rak, še posebej če se je pojavila zgodaj v življenju, obstaja možnost, da ste tudi sami ogroženi. Bolečine, obrabe in bolezni, nad katerimi tožita starša, bodo prav mogoče pestile tudi vas.

· Prehrana

Trije napitki za hormonsko ravnovesje

A dobra novice je, da so geni sicer močni, se pa mnogi med njimi odzivajo na spremembe življenjskega sloga, kot sta zdrava prehrana in telesna dejavnost. Če živite zdravo, geni, ki spodbujajo bolezni, postanejo manj aktivni, medtem ko se geni, ki vas ščitijo, bolj aktivirajo. Svete zapovedi za zdravo življenje ostajajo: Opustite kajenje! Pijte zmerno! Jejte zdravo! Gibajte se! In še: Poskrbite za sproščanje in dovolj spanja!

Shutterstock

 Joj, ti hormoni!

Spremembe zaradi hormonskega nihanja, posledica upada estrogena in progesterona, dveh glavnih ženskih spolnih hormonov, so pri različnih ženskah različno intenzivne in različno dolgo trajajo. Pridejo lahko nihanje razpoloženja, depresija, razdražljivost, motnje koncentracije in spomina (»megla v glavi«), nespečnost, nočno potenje, vročinski oblivi, utrujenost in pomanjkanje energije, nabiranje maščobe na trebuhu, bolečine v sklepih in mišicah, glavoboli, suha nožnica, zmanjšan libido in zgoraj naštete bolezni. Spisek, ki se ga ne moreš ravno veseliti.

Vse to je mogoče omiliti ali celo odložiti. Nič ne ponuja učinkovitejšega olajšanja kot nadomestna hormonska terapija, obstajajo pa tudi številna naravna pomagala. Pomembno pa je, da pretehtate prednosti in slabosti zdravljenja. Ker smo (in še bomo) v naši reviji o menopavzi in vseh mogočih pomagalih že veliko pisali, jih tokrat ne bomo podrobneje opisovali.

Prolaps medeničnih organov

Prolaps ali spust ali povešenje medeničnih organov pomeni, da se eden ali več organov v mali medenici – to so maternica, mehur, danka ali nožnica – spustijo iz svojega običajnega položaja in pritiskajo ali celo zdrsnejo v nožnico. To se zgodi, kadar mišice in vezivno tkivo medeničnega dna oslabijo ali se poškodujejo. Kar ena od petih žensk ima neko obliko prolapsa medeničnih organov, čuti pa se kot občutek teže ali pritiska v nožnici, občutek »izpadanja« nečesa iz nožnice ali pa je to vidna ali otipljiva izboklina v nožnici.

Nanj lahko opozarjajo tudi uhajanje urina, težave pri odvajanju blata, bolečine pri spolnem odnosu ali bolečine v križu ali spodnjem delu trebuha. Tveganje za prolaps medeničnih organov se povečuje s starostjo, pogosteje pa se pojavi pri ženskah, ki so rodile – bodisi vaginalno bodisi s carskim rezom (čeprav je težava pogostejša pri tistih, ki so rodile vaginalno).

Tveganje poveča tudi porod otroka, ki je ob rojstvu tehtal več kot 3,85 kg. Pri nekaterih prolaps ne povzroča nobenih simptomov in zato zdravljenje ni potrebno. Če pa so simptomi moteči ali hudi, obstajajo tako fizioterapevtski kot kirurški pristopi k zdravljenju:

Konservativno zdravljenje

Vaje za medenično dno (Keglove vaje)	Krepitev mišic medeničnega dna z vsakodnevno vadbo. Priporočajo jih fizioterapevti.
Uporaba pesarjev (vaginalnih obročkov)	Silikonski ali plastični vložki, ki jih vstavijo v nožnico za podporo medeničnim organom. Uporabni so predvsem pri blažjih do srednje težkih oblikah prolapsa.
Spremembe življenjskega sloga	Izogibanje težkim dvigom, redna telesna dejavnost, uravnavanje zaprtja, hujšanje.

 Kirurško zdravljenje

Histeropeksija	Maternico pritrdijo na sprednjo trebušno steno ali hrbtenico, običajno s pomočjo mrežice.
Histerektomija	Odstranitev maternice, običajno pri hudih oblikah prolapsa ali če so prisotni dodatni problemi.
Rekonstrukcija nožnice	Kirurško popravilo nožnice in podpore medeničnim organom.

Inkontinenca

Če vsake toliko »malo uide«, pa najsi gre za urin ali blato, je to velika stiska in lahko močno oteži vsakdanje življenje. Stresna inkontinenca je, ko urin uhaja ob naporu, kihanju ali kašljanju. Pogosto je posledica oslabelih mišic medeničnega dna ali zapiralke mehurja.

Shutterstock

Urgentno inkontinenco pa zaznamuje nenadno krčenje mehurja, pogosto še preden je poln (znano tudi kot »prekomerno aktiven mehur«). Spremlja jo nenaden, močan in neodložljiv občutek po uriniranju, urin pa pogosto uide. Poleg tega, da inkontinenca moti dnevne aktivnosti in spanec, lahko tudi škoduje vašemu zdravju.

A če ste nehali telovaditi zaradi strahu pred uhajanjem, se odpovedujete enemu najučinkovitejših načinov ohranjanja zdravja. In če ponoči večkrat vstajate za na stranišče, tvegate tudi padce. Pri starejših ženskah, ki pogosto hitijo na stranišče, je 26  odstotkov večja verjetnost za padec in 34  odstotkov večja verjetnost za zlom kosti.

Dobra novica je, da je več učinkovitih zdravil in posegov, ki so minimalno invazivni. Pri mili obliki lahko pomaga trening mehurja, pri katerem zavestno odlašate z uriniranjem, da podaljšujete čas med obiski stranišča. Ob tem zmanjšajte uživanje alkohola, kofeina in gaziranih pijač ter omejite tekočino na manj kot dva litra dnevno; pijte počasi in največ 2,5 dl naenkrat. Pomagajo tudi Keglove vaje in hujšanje, če ste pretežki.

Pri težji obliki vam lahko zdravnik predpiše antimuskarinike. Na voljo je zdravilo Myrbetriq, ki sprošča mišice mehurja in povečuje njegovo kapaciteto. Prednost tega zdravila je, da nima negativnega vpliva na kognitivne funkcije, kar je še posebej pomembno za starejše bolnike. Inkontinenco zdravijo tudi z električno stimulacijo tibialnega živca, z injekcijami botoksa in kolagena v steno mehurja ali sečnice ter z lasersko terapijo.

Pomagati si je mogoče s pesarji – silikonskimi pripomočki, vstavljeni v nožnico, ki podpirajo sečnico in zmanjšajo uhajanje urina. Inkontinenco zdravijo tudi s sling operacijo, pri kateri vstavijo trak za podporo sečnici. Fekalna inkontinenca se prav tako zdravi s Keglovimi vajami, z več vlakninami v prehrani, z biofeedback terapijo, pri kateri s pomočjo senzorjev vadite nadzor nad mišicami medeničnega dna, ter z operacijo.

Presbiopija, siva mrena in suhe oči

S staranjem se leča v očesu začne strjevati in izgublja prožnost, ki je potrebna za ostrenje bližnjih predmetov. Branje in mikromehanika, kot je vstavljanje niti v šivanko, postaneta težja. Zdravstveni izraz za to stanje je presbiopija in je najpogostejša starostna motnja vida pri ljudeh, starejših od 40 let. Najlažje jo je obvladati z očali ali kontaktnimi lečami.

Če dobro vidite na daljavo, potrebujete le bralna očala, če ste kratkovidni, pa so primerna bifokalna, trifokalna ali progresivna očala. Uporabniki kontaktnih leč se lahko odločite za monovizijsko korekcijo, kjer je ena leča namenjena gledanju na daljavo (vožnja, hoja), druga pa za bližino. Nekaterim tak način ustreza, drugi pa se težko prilagodijo. Invazivnejša možnost je laserska operacija.

· Bolezni

Starostne bolezni – katere so najpogostejše in kako jih preprečiti?

S staranjem se oko tudi suši, saj se tvori manj solz. Zaradi tega lahko oči postanejo razdražene, pekoče, boleče ali občutljive. Lahko se nabira sluz in so oči lepljive. Mnogi postanejo občutljivi za svetlobo, imajo težave z nošenjem kontaktnih leč ali celo težje jokajo. Suho oko lahko povzroči tudi zamegljen vid. Raziskave kažejo, da je pri ženskah 70 odstotkov večja verjetnost za razvoj sindroma suhega očesa kot pri moških.

Shutterstock

Pri zmernih do hudih oblikah bodo potrebne kapljice za oči, morda tudi zdravila. Pomaga tudi, da si oči sproti odpočivate po pravilu  20-20-20-20: na vsakih 20 minut dela za računalnikom si vzemite 20 sekund premora, poglejte nekaj, kar je oddaljeno vsaj 20 metrov, nato za 20 sekund zaprite oči.

Siva mrena ali katarakta nastane zaradi zgoščevanja vlaken in zlepljanja beljakovin v očesu. Zgodnji znaki so zamegljen vid, občutljivost za bleščanje in težave pri branju kljub očalom. Sčasoma lahko motnost postane tako huda, da človek praktično ne vidi več. Približno polovica ljudi med 65. in 74. letom jo ima, po 75. letu pa kar 70 odstotkov.

Dejavniki tveganja vključujejo debelost, sladkorno bolezen, poškodbe oči, družinsko anamnezo, nekatera zdravila (npr. kortikosteroidi), kajenje, pitje alkohola in dolgotrajno izpostavljenost soncu. Edino učinkovito zdravljenje je, da kirurg odstrani motno lečo in jo nadomesti z umetno. Operacija traja manj kot pol ure, izvaja se v lokalni anesteziji in več kot 98 odstotkov ljudi po posegu vidi bolje – če nimajo drugih težav z vidom. Zapleti so izjemno redki.

Naglušnost

Sluh običajno izgubljamo postopoma skozi leta, zato marsikdo niti ve ne, kako slabo že sliši. Prve težave se pokažejo pri pogovorih po telefonu ali v hrupnem okolju, v večji družbi. Če med več govorci ne morete več slediti enemu, je to znak, da je vaš sluh že precej okvarjen. Približno tretjina ljudi, starih med 65 in 74 let, izgubi sluh, po 75. letu pa skoraj polovica. Zdravljenje je odvisno od vzroka. Če imate vnetje, pomagajo antibiotiki. Če gre za stranski učinek zdravila, se ga morda lahko zamenja.

Shutterstock

Če gre za hujšo izgubo sluha, vam lahko kirurško vsadijo slušni vsadek. Večina pa si pomaga s slušnim aparatom. Danes so ti manjši, diskretni in tehnološko naprednejši. Ne gre pa vedno vse gladko. Poleg tega da niso poceni, je treba slušne aparate pogosto dlje prilagajati, se učiti pravilne uporabe in se navaditi na nov zvok, ki žal ni enak kot pri zdravem ušesu.

Ne na glavo v nov šport!

Premalo gibanja povečuje tveganje za skoraj vse bolezni, ki najpogosteje povzročijo smrt ali invalidnost – bolezni srca, možganska kap, različni tipi raka, sladkorna bolezen, osteoporoza, depresija, Alzheimerjeva bolezen. Framingham Heart Study, ki teče že od leta 1948, je pokazala, da zelo aktivne ženske živijo tri in pol leta dlje kot tiste, ki večinoma sedijo. Brez gibanja ni zdravja!

· Gibanje

7 preprostih vaj pilatesa, ki jih lahko naredite doma

A po 50. letu je treba tudi k športu pristopiti z nekaj pazljivosti. Če imate kakršne koli zdravstvene težave, poškodbe ali kronične bolezni, se posvetujte z zdravnikom, kaj in koliko je za vas primerno. Z obrabljenimi koleni ne morete na najvišje vršace, oslabljeno srce pa ne dovoljuje visoko intenzivne vadbe.

Shutterstock

Priporočena telesna dejavnost za ženske po 50. letu starosti v Sloveniji temelji na smernicah Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) in Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Aktivnost	Priporočena količina in pogostost
Zmerno intenzivna aerobna dejavnost	Vsaj 150–300 minut na teden (npr. hitra hoja, kolesarjenje, plavanje, pa tudi hoja po stopnicah ter nekatera hišna in vrtnarska opravila)
Visokointenzivna aerobna dejavnost	Vsaj 75–150 minut na teden (npr. tek, intenzivna vadba)
Vaje za moč	Vsaj dvakrat tedensko, vključujejo večje mišične skupine (uteži ali vaje z lastno težo)
Vaje za ravnotežje in gibljivost	Še posebej po 60. letu, vsaj dvakrat tedensko (stoja na eni nogi, taj či)

Harvardski jedilnik

Redna in uravnotežena prehrana je veliko bolj koristna kot nenehno iskanje zadnjih supeživil, ki jih promovirajo mediji, kažejo raziskave. Da bo krožnik lažje zdravo napolniti, si lahko pomagate s harvardskim jedilnikom, ki je združil glavne smernice številnih študij o zdravju srca ter tveganju za raka in demenco in je primeren za gospe v zlatih letih.

Predstavljajte si, da je vsa hrana enega dne na krožniku. Pol krožnika naj zavzameta sadje in zelenjava. Ob tem ciljajte na pet barv na dan. To je lahek način, da dobite raznovrstna hranila in antioksidante, ki preprečujejo vnetja. Četrtina krožnika naj vsebuje polnozrnata žita, kot so polnozrnati kruh, ječmen, ovsena kaša, rjavi riž – ti so bolj hranljivi in imajo manjši vpliv na krvni sladkor kot rafinira žita. Zadnja četrtina pa naj bo polna zdravih virov beljakovin: rib, piščanca, stročnic, oreščkov.

Shutterstock

Rdeče meso omejite na 1–2 obroka na teden, predelanega mesa, kot sta slanina in klobase, pa se izogibajte, saj jih SZO uvršča med rakotvorne snovi. Uporabljajte zdrava rastlinska olja, kot so oljčno, repično, sončnično in arašidovo olje. Pijte vodo, kavo ali čaj. Izogibajte se sladkim pijačam, mlečne izdelke omejite na 1–2 porciji dnevno, sadni sok pa na manjši kozarec.

· Prehrana

Super nasveti za ohranjanje mladostnega videza

Alkohol je za starejše nevarnejši

Na žalost številnih so nove študije razblinile dolgoletno prepričanje, da zmerno uživanje alkohola koristi zdravju. Če že pijete, omejite vnos na največ eno alkoholno pijačo na dan, svarijo strokovnjaki. Alkohol namreč poveča tveganje za visok krvni tlak, možgansko kap in prometne nesreče ter bolezni trebušne slinavke in jeter, za številne vrste raka, vključno z rakom dojke, debelega črevesa, požiralnika, grla, ustne votline in jeter. S staranjem postaja pitje alkohola še bolj tvegano. Starejši ga počasneje presnavljajo in so zato še občutljivejši za njegove učinke.

Prav tako se z leti zmanjšuje delež mišične mase, ki bi alkohol absorbirala, zato starejši hitreje začutijo njegov vpliv. V kombinaciji z manjšo gibljivostjo in bolj krhkimi kostmi to pomeni tudi nevarnejše padce, udarnine in zlome. Nevarno ali celo usodno pa je lahko tudi mešanje z zdravili, ki jih z leti potrebujemo več. Ženske so za alkohol še posebej ranljive. V primerjavi z moškimi proizvajajo manj encima, ki razgrajuje alkohol v želodcu, preden se ta absorbira v kri.

Shutterstock

Poleg tega imajo ženske manjši delež vode v telesu, ki alkohol razredči, in več maščobe, ki alkohol zadržuje. Ta ostaja v ženskem telesu dlje v višjih koncentracijah ter ima več stika z možgani in drugimi organi. V primerjavi z moškimi ženske hitreje postanejo pijane, prej razvijejo odvisnost in prej čutijo posledice na zdravju.

Izmerite si obseg pasu

Ko začnejo hormoni usihati, se začne maščoba nabirati okoli trebuha. Velik del je visceralna maščoba, ki duši notranje organe, sproža vnetja in povečuje tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2. Čezmerna telesna teža pa lahko vodi v kar 195 različnih zdravstvenih težav. Med njimi v vodilne vzroke smrti pri ženskah — bolezni srca, možgansko kap, raka dojk in sladkorno bolezen — pa tudi manj resne težave, kot so artritična kolena in žolčni kamni.

Shutterstock

Indeks telesne mase (ITM) se je izkazal kot pomanjkljiv pri oceni tveganja za določene bolezni, njegovo mesto v medicini pa vse bolj zavzema razmerje med pasom in boki. Izmerite ga tako, da si najprej z merilnim trakom izmerite obseg pasu na višini popka. Nato izmerite obseg bokov na najširšem delu. Obseg pasu delite z obsegom bokov, da dobite oceno tveganja.

MOŠKI	ŽENSKE	TVEGANJE
0,95 ali manj	0,80 ali manj	nizko tveganje
0,96 do 1,0	0,81 do 0,85	zmerno tveganje
več kot 1,0	več kot 0,85	visoko tveganje

Čim manj se sekirajte

Stres ne prizanaša nikomur. Vsi ga imamo v življenju, težko se mu je izogniti. Morda še težje v trenutku, ko nas telo in glava iz tedna v teden presenečata z nečim novim. A poleg dovolj spanja je mir v duši nepogrešljiv za zdravo staranje. Ko doživljamo stres, možgani sprožijo val kemikalij in hormonov, ki pospešijo srčni utrip, dihanje, povišajo krvni tlak in sprostijo sladkor, da je na voljo mišicam za energijo. Kri postane »lepljivejša« in bolj nagnjena k strjevanju, imunski sistem pa sprošča vnetne spojine.

Če takšno stanje postane kronično, je glavni dejavnik za številne resne telesne in psihične težave. Vsak dan bi si zato morali vzeti dovolj časa za sprostitev in poslati možgane na pašo za vsaj nekaj ur. Obenem pa imeti način, kako se pomiriti in sprostiti v kritičnih trenutkih, ko nas »zasuje« ali nam »dvigne pritisk«. Tehnik je vse polno.

Shutterstock

Morda vam bo ustrezala tehnika dihanja 4-7-8, ki temelji na starodavnih jogijskih tehnikah in je naravno orodje za obvladovanje stresa, tesnobe, nespečnosti in čustvene napetosti. Najprej povsem izdihnite skozi usta, nato vdihnite skozi nos, počasi štejete do 4 in napolnite pljuča. Dih zadržite za 7 sekund, kar omogoča, da se kri nasiči s kisikom. Na koncu počasi izdihujte skozi usta 8 sekund. Ponavljate, dokler se ne umirite.

Pomembno je, da je dihanje tiho, ritmično in brez napetosti. Tehnika spodbuja parasimpatični živčni sistem, ki upočasni srčni utrip, zniža krvni tlak in signalizira telesu, da je čas za počitek.

Preveč dodatkov lahko tudi škoduje

Oglasi nas prepričujejo, da nam manjka kup vitaminov, mineralov in mikrohranil, za katera prej še vedeli nismo, da obstajajo. Nekateri celo verjamejo, da lahko z jemanjem multivitaminov popravijo nezdravo prehrano. A koristi dragih prehranskih dodatkov so večinoma nedokazane. Iniciativa za zdravje žensk (Women’s Health Initiative) je ugotovila, da postmenopavzalne ženske, ki so jemale multivitamine, niso imele nižje stopnje smrtnosti kot tiste, ki vitaminov niso uporabljale, enako so bile dovzetne za bolezni srca in ožilja ter rakava obolenja pljuč, debelega črevesa in danke, dojk ter endometrija.

Druge raziskave so prav tako pokazale malo ali nič dokazov o zaščiti pred boleznimi srca in ožilja ali rakom zaradi jemanja posameznih prehranskih dopolnil, kot so vitamin E, vitamin C, betakaroten ali priljubljena trojica vitaminov B6, B12 in folne kisline. Pa ne le to. Čezmerno jemanje prehranskih dopolnil lahko celo škoduje.

Cochrane sistematični pregled (ena najzanesljivejših oblik povzemanja znanstvenih dokazov, ki ocenjuje učinkovitost ali varnost posega, zdravila, terapije itn.) je pokazal, da so ljudje, ki so jemali vitamin A, vitamin E in betakaroten, imeli nekoliko višjo stopnjo smrtnosti. V zadnjih letih se množijo tudi dokazi, da imajo ljudje, ki zaužijejo veliko kalcija v obliki dopolnil, večje tveganje za srčne napade ali bolezni srca. To seveda ne pomeni, da so dopolnila vsevprek škodljiva ali odveč. Vedeti pa je treba, ali jih vi osebno potrebujete, katera in koliko. Za to pa sta potrebna posvet z zdravnikom in nekaj diagnostike.

Rutinski testi za ženske po 50. letu

TEST	PRIPOROČILO
Merjenje krvnega tlaka	Pregled enkrat letno po 40. letu starosti. Pogostejši pregledi so priporočeni, če imate določene bolezni ali dejavnike tveganja.
Testiranje na tveganje za BRCA	Če imate družinske člane z rakom dojke, jajčnikov, jajcevodov ali potrebušnice, razmislite o krvnem testu za mutacije BRCA1 in BRCA2.
Pregled za raka dojk	Odzovite se na vabilo DORA na brezplačni pregled.
Preverjanje holesterola	Začnite redno testiranje pri 45. letu, če nimate dejavnikov tveganja za bolezni srca. Pogostost določi zdravnik glede na vaš življenjski slog in zdravstveno stanje.
Pregled za raka debelega črevesa in danke	Odzovite se na vabilo SVIT na brezplačni pregled.
Pregled za sladkorno bolezen	Preverjanje ob rednih preventivnih pregledih. Pogostejši pregledi, če ste čezmerno težki, imate družinsko anamnezo sladkorne bolezni ali kardiovaskularne dejavnike tveganja.
Testiranje za hepatitis B	Krvni test, če ste v skupini z visokim tveganjem za okužbo.
Testiranje za hepatitis C	Vsaj enkrat za odrasle po 18. letu. Nosečnice med vsako nosečnostjo. Tudi drugi, če so visoko tvegani.
Pregled za pljučnega raka	Letno slikanje z nizkim odmerkom CT, če ste stari med 50 in 80 let, ste kadili 20 let (1 škatlica/dan) in še vedno kadite ali ste nehali pred manj kot 15 leti.
Pregled za osteoporozo	Enkrat po 65. letu. Mlajše ženske, če so ogrožene.
Pap in HPV-testi	Če imate maternični vrat: Pap in HPV-test skupaj vsakih pet let do 65. leta. Po tem le, če vam tako svetuje zdravnik.