Darilo ali dedovanje? Tako se odloča vse več Slovencev
Je bolje hišo otroku podariti ali jo prepustiti z dedovanjem? Preverite slovenska pravila, davčne oprostitve in vpliv darila na nujni delež.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ko želijo starši hišo ali stanovanje nekoč prepustiti otrokom, se pogosto pojavi vprašanje: je bolje nepremičnino podariti že za časa življenja ali pustiti, da jo otroci podedujejo?
Na prvi pogled se zdi razlika predvsem v času prenosa. V resnici pa imata možnosti različne pravne in davčne posledice. Posebej pomembni so nujni dediči, morebitna druga darila in dejstvo, da z darilno pogodbo lastništvo preide že za časa življenja.
Pri dedovanju nepremičnina ostane last staršev
Pri dedovanju lastnik do smrti ohrani lastništvo in nadzor nad nepremičnino. Po smrti se začne zapuščinski postopek, v katerem sodišče ugotovi, kdo so dediči, kaj sestavlja zapuščino in kakšni so njihovi dedni deleži. Deduje se lahko na podlagi zakona ali oporoke. Če oporoke ni, se uporabi zakonito dedovanje. Zakon o dedovanju določa dedne rede in tudi varstvo tako imenovanih nujnih dedičev. Pri nepremičnini je to še posebej pomembno, kadar je dedičev več. Hiša lahko po dedovanju pripade več osebam v solastnino, če se dediči ne dogovorijo drugače.
Darilna pogodba lastništvo prenese že danes
Darilna pogodba deluje drugače. Lastnik se odloči, da bo nepremičnino brezplačno prenesel na drugo osebo že za časa svojega življenja. To je lahko praktično, kadar želijo starši denimo že danes urediti, da bo družinska hiša pripadla določenemu otroku. Vendar je treba razumeti posledico: po izvedenem prenosu darovalec ni več lastnik podarjene nepremičnine. Zato odločitev ne bi smela temeljiti samo na vprašanju, kateri postopek je cenejši. Če želi darovalec v hiši živeti tudi po prenosu, je smiselno pravno urediti njegovo nadaljnjo uporabo nepremičnine.
Otroci so lahko davka oproščeni
Ena največjih zmot je, da je pri vsakem podarjanju ali dedovanju nepremičnine treba plačati visok davek. Po Zakonu o davku na dediščine in darila so določene skupine oproščene. FURS med drugim navaja, da davka na darilo ne plačajo otrok, posvojenec, zakonec oziroma zunajzakonski partner darovalca, zet, snaha in pastorek. Zakon določa tudi druge oprostitve. Pri drugih sorodstvenih razmerjih oziroma osebah pa je lahko položaj drugačen, saj ZDDD določa različne davčne stopnje glede na dedni red in vrednost premoženja.
Pomembna podrobnost: oprostitev davka še ne pomeni nujno, da v konkretnem postopku ni treba urediti davčnih formalnosti.
Pri darilu se lahko pojavi še eno davčno vprašanje
Pri podaritvi nepremičnine je treba ločiti davek na dediščine in darila od morebitne dohodnine od dobička iz kapitala na strani darovalca. Slovenska zakonodaja pod določenimi pogoji omogoča odlog ugotavljanja davčne obveznosti, kadar zavezanec kapital podari zakoncu ali otroku. Odlog je treba priglasiti FURS; davčna obveznost se tako lahko odloži do naslednje obdavčljive odsvojitve podarjenega kapitala. To je podrobnost, ki jo je pri podarjanju vrednejše nepremičnine dobro preveriti še pred podpisom pogodbe.
Preberite tudi:
Kaj pa 2-odstotni davek na promet nepremičnin?
Tudi tukaj pogosto nastane zmeda. Davek na promet nepremičnin v višini 2 odstotkov je vezan na odplačni prenos nepremičnine, denimo klasično prodajo. Darilo pa je neodplačen prenos, zato ga ne smemo enačiti s prodajo. Davčna obravnava darila se zato presoja po pravilih o dediščinah in darilih ter, kadar je relevantno, po pravilih o dohodnini od dobička iz kapitala.
Darilo danes lahko vpliva na dedovanje jutri
Tu se skriva ena najpomembnejših razlik. Če starši enemu od otrok podarijo hišo, to še ne pomeni nujno, da je nepremičnina za vedno povsem izvzeta iz vprašanj prihodnjega dedovanja. Zakon o dedovanju ureja vračunanje daril v dedni delež, darila pa so pomembna tudi pri varovanju nujnega deleža. Če je zaradi zapustnikovih razpolaganj prikrajšan nujni delež, zakon pod določenimi pogoji omogoča tudi zahtevo za vrnitev daril. Za tak zahtevek velja zakonski rok. Prav zato je lahko preprosta ideja »hišo bom prepisal enemu otroku in je stvar rešena« precej bolj zapletena, če je potomcev več.
Kaj je torej boljša možnost?
Univerzalnega odgovora ni. Dedovanje je lahko primernejše, če želi lastnik nepremičnino in popoln nadzor nad njo obdržati do smrti. Darilna pogodba pa omogoča, da se lastništvo in družinska premoženjska razmerja uredijo že prej. Pri hiši ali stanovanju večje vrednosti je pred odločitvijo smiselno preveriti celotno družinsko situacijo: kdo so potencialni dediči, ali obstajajo nujni dediči, kdo bo nepremičnino uporabljal in kakšne bodo davčne posledice. Najcenejša rešitev na papirju namreč ni nujno tudi tista, ki bo pozneje povzročila najmanj zapletov.
Prelistajte najnovejšo številko revije Naš dom² in odkrijte še več idej, nasvetov in zgodb. Navdih vas čaka TUKAJ.
Preberite več:
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
