Mislil je, da je zadel na loteriji, nato je prišel račun
Podedovana kmetija ali hiša lahko prinese tudi visoke stroške. Preverite, kdo plača davek na dediščino in kakšne možnosti imajo dediči.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Dedovanje nepremičnin se pogosto zdi kot finančna varnost za prihodnost. V praksi pa se številni dediči znajdejo v precej bolj zapletenem položaju. Še posebej takrat, ko podedujejo večjo kmetijo, hišo ali zemljišče, nimajo pa dovolj prihrankov za stroške, ki sledijo po dedovanju.
V Sloveniji sicer vsi dediči ne plačujejo davka na dediščino, vendar lahko pri določenih primerih nastanejo visoki stroški, zaradi katerih se nekateri znajdejo pred težko odločitvijo: Obdržati nepremičnino ali jo prodati?
Kdo davka na dediščino sploh ne plača?
Po slovenski zakonodaji so dediči prvega dednega reda oproščeni plačila davka na dediščino. Sem sodijo otroci, posvojenci, zakonec oziroma zunajzakonski partner in nekateri drugi družinski člani, ki jih zakon izenačuje s prvim dednim redom. Če torej sin ali hči podeduje dedkovo kmetijo neposredno po staršu, davka praviloma ni. Povsem drugače pa je pri dedovanju med bolj oddaljenimi sorodniki.
Težava nastane pri drugem in tretjem dednem redu
Bratje, sestre, nečaki, vnuki v določenih primerih in drugi sorodniki lahko postanejo zavezanci za davek na dediščino. Višina davka je odvisna od vrednosti podedovanega premoženja, sorodstvenega razmerja in vrste premoženja. Pri večjih nepremičninah lahko znesek hitro naraste na več tisoč evrov, kar je za marsikoga velik finančni zalogaj.
Kaj če denarja za plačilo ni?
To je eden najpogostejših problemov pri dedovanju večjih kmetij ali starejših hiš. Nepremičnina ima lahko visoko ocenjeno vrednost, dedič pa nima dovolj likvidnih sredstev za plačilo davka, vzdrževanja, zavarovanja ali morebitnih dolgov, ki so povezani z nepremičnino. V takih primerih ima dedič več možnosti.
Najpogosteje se odloča med:
-
prodajo dela zemljišča,
-
prodajo celotne nepremičnine,
-
dogovorom z drugimi dediči,
-
odpovedjo dediščini še pred zaključkom zapuščinskega postopka.
Vsaka odločitev ima lahko pomembne pravne in finančne posledice.
Preberite tudi:
Pri kmetijah veljajo posebna pravila
Pri kmetijskih zemljiščih in zaščitenih kmetijah slovenska zakonodaja predvideva določene posebnosti. V nekaterih primerih so lahko kmetje oziroma prevzemniki zaščitenih kmetij oproščeni plačila davka na dediščino, če izpolnjujejo pogoje iz zakonodaje o kmetijskih zemljiščih in dedovanju kmetij. Prav zato strokovnjaki svetujejo, da se dediči pred sprejemom končne odločitve posvetujejo z odvetnikom, notarjem ali finančnim svetovalcem.
Dediči ne podedujejo samo premoženja
Veliko ljudi pozabi, da lahko skupaj z nepremičnino podedujejo tudi dolgove. Po slovenski zakonodaji dediči odgovarjajo za dolgove zapustnika do višine vrednosti podedovanega premoženja. To pomeni, da je pred sprejemom dediščine smiselno preveriti tudi finančno stanje pokojnika. Če je na nepremičnini hipoteka ali večje breme, lahko to bistveno spremeni končno vrednost dediščine.
Sanjska dediščina ni vedno finančna zmaga
Na prvi pogled se podedovana kmetija ali hiša zdi velika sreča. A stroški davkov, vzdrževanja, obnove in morebitnih dolgov lahko hitro pokažejo drugo plat zgodbe. Prav zato strokovnjaki poudarjajo, da je pri dedovanju nepremičnin pomembno gledati širšo sliko in pravočasno preveriti vse finančne obveznosti, ki jih dediščina prinaša. Včasih namreč največji izziv ni podedovati nepremičnino, ampak jo tudi obdržati.
Preberite več:
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
