Dedoval je hišo, zdaj pa plačuje prazno nepremičnino
Dedovanje hiše ne pomeni le novega premoženja. Preverite, katere stroške lahko prinese prazna nepremičnina in kaj določa slovenska zakonodaja.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Dedovanje hiše ali stanovanja se pogosto zdi finančna prednost, vendar številni dediči šele po koncu zapuščinskega postopka ugotovijo, da lastništvo nepremičnine prinaša tudi redne obveznosti. Tudi če hiša stoji prazna, jo je treba vzdrževati, zanjo plačevati določene dajatve in poravnavati druge stroške.
Če nepremičnino podedujete, ni pomembno le, koliko je vredna, temveč tudi, koliko vas bo njeno lastništvo stalo.
Prazna hiša ne pomeni, da ni stroškov
Velja zmotno prepričanje, da prazna nepremičnina ne povzroča večjih izdatkov. V resnici je ravno nasprotno. Lastnik mora tudi za hišo, v kateri nihče ne živi, poravnavati določene obveznosti.
Med najpogostejše sodijo:
-
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), če ga na območju predpisuje občina,
-
davek od premoženja v primerih, ki jih določa zakon,
-
zavarovanje nepremičnine (če ga lastnik sklene),
-
nujna vzdrževalna dela,
-
stroški komunalnih storitev oziroma priključkov, če jih ni mogoče začasno odjaviti,
-
morebitni stroški upravljanja pri večstanovanjskih stavbah.
Če hiša dalj časa ostane prazna, se lahko pojavijo še dodatni stroški zaradi propadanja objekta. Nevzdrževana streha, vlaga ali poškodovane instalacije lahko hitro pomenijo več tisoč evrov izdatkov.
Kaj je nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča?
Mnogi dediči so presenečeni, ko prejmejo odločbo za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ). Gre za občinsko dajatev, ki se plačuje za zazidana in v določenih primerih tudi nezazidana stavbna zemljišča. Pomembno je vedeti, da se NUSZ praviloma plačuje ne glede na to, ali v hiši dejansko kdo prebiva. Višina je odvisna od občinskega odloka, lokacije, namembnosti nepremičnine in drugih meril. Če se med letom spremeni lastnik nepremičnine, lahko novi lastnik zahteva spremembo odločbe za plačilo NUSZ, saj zakon določa tudi postopek ob spremembi zavezanca.
Preberite tudi:
Ali je treba po dedovanju plačati davek?
Veliko ljudi skrbi tudi davek na dediščino. Dobra novica je, da dediči prvega dednega reda – torej otroci, posvojenci, zakonec oziroma zunajzakonski partner – davka na dediščino praviloma ne plačajo. Če pa dedujejo bolj oddaljeni sorodniki ali osebe brez sorodstvenega razmerja, lahko nastane obveznost plačila davka glede na vrednost podedovanega premoženja. Davčni organ davek odmeri po uradni dolžnosti na podlagi sklepa o dedovanju, zato dediču ni treba vlagati posebne napovedi.
Dedovanje pomeni tudi prevzem obveznosti
Manj znano je, da z dedovanjem ne prevzamete le nepremičnine, temveč lahko tudi določene obveznosti pokojnika. Če je imel zapustnik neporavnane davčne obveznosti, dediči zanje odgovarjajo do višine podedovanega premoženja, razen če se dediščini odpovejo. Finančna uprava po pravnomočnosti sklepa o dedovanju dediče obvesti o morebitnem davčnem dolgu in načinu plačila.
Se prazna hiša splača obdržati?
Če dedič v hiši ne namerava živeti, se običajno pojavijo tri možnosti: nepremičnino odda v najem, jo proda ali jo obdrži za prihodnjo uporabo. Strokovnjaki opozarjajo, da se pri odločitvi ne splača gledati le na tržno vrednost hiše. Pomembno je oceniti tudi letne stroške lastništva, morebitna vlaganja v obnovo in tveganje, da se prazna hiša brez rednega vzdrževanja začne hitro slabšati.
V številnih primerih lahko oddaja ali prodaja nepremičnine dolgoročno pomeni manjše finančno breme kot večletno plačevanje vseh stroškov za objekt, ki ostaja prazen.
Preberite več:
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
