Pexels

O pomenu pravih vrednot se pogovarjamo že z majhnimi otroki. Učimo jih, da je treba biti pošten, marljiv, samostojen, vztrajen. Vse to so osebnostne lastnosti, ki jih neposredno povezujemo z vrednotami. In vrednote so del naše identitete, so naša prepričanja in tisto, kar nas vodi v življenju ter največkrat določa naše od odločitve.

Pa vendar. Če bi vas v tem trenutku vprašala, ali lahko naštejete od pet do deset svojih glavnih vrednot, bi znali odgovoriti? Bi jih znali samozavestno zapisati na papir? Zelo malo je takih, predvsem zato, ker o sebi preprosto premalo razmišljamo. Ne ukvarjamo se s tem, kaj se dogaja v naši podzavesti, in se ne sprašujemo, kaj pravzaprav določa naše odločitve. Enostavno nekaj naredimo in vmes verjamemo, da smo delovali v skladu s svojimi vrednotami.

PREBERITE TUDI:

Osebna rast

7 načinov, kako zaceliti čustvene rane iz otroštva

Osebna rast

Kaj se zgodi, ko si dovolimo biti ranljivi?

Nato pa se včasih v svoji notranjosti začnemo počutiti nemirni. Kot da nas nekaj tišči in vleče nazaj. Kot da vsaka odločitev sicer prinese rezultat, a ob njem ne začutimo pravega veselja. Še več: na poti do tega rezultata se večkrat izgubimo, počutimo raztreseno in raztrgano, stvari se nam zdijo brez smisla. Zakaj? Ker pri tem, kar počnemo, ne zasledujemo svojih vrednot – včasih jim celo nasprotujemo.

Pexels

Vrednote so nekakšen naš notranji kompas, tako močan del nas samih, da jih nikakor ne smemo pustiti neopredeljenih. Če želimo dvigniti kakovost svojega življenja, je nujno, da svoje vrednote prepoznamo ter svoje odločitve zavestno povezujemo z njimi.

Kje sploh najdemo svoje vrednote?

Svoje vrednote najpogosteje najbolje začutimo ob trenutkih, ki so bili v našem življenju izjemno lepi – ali izjemno boleči. Naša najgloblja načela se rade volje razkrijejo skozi skrajnosti.

Pomislite … Ob katerih zgodbah iz vaših spominov se vam naježi koža? Katere svoje dosežke opisujete z največjim žarom? Ob katerih izkušnjah ste se počutili res srečni in notranje izpolnjeni? Pri vseh dogodkih, ki imajo tako močan pozitiven naboj, so bile vaše vrednote izpolnjene.

Če je bila to situacija, ko ste nekomu pomagali, je verjetno ena vaših glavnih vrednot sočutje. Če ste se počutili »doma« v nekem ustvarjalnem projektu, sta vam bližje ustvarjalnost ali svoboda. Če vas je ganila iskrenost v težkem pogovoru, je to znak, da je vaša vrednota resnica.

Pexels

Enako močno pa o naših vrednotah govorijo tudi trenutki, ko smo se počutili izdane, ponižane ali prevarane. Tam je bila vrednota poteptana. Če vas močno prizadene, ko vas nekdo zavestno zavaja, je resnica verjetno med vašimi najvišjimi vrednotami. Če vas zmoti, ko kdo ne drži svoje besede, imate močno vrednoto zanesljivosti. Če se ob kritiki počutite razvrednoteno, je zelo verjetno, da v sebi nosite vrednoto spoštovanja.

Vrednote niso ideal, ki si ga izmislimo. So resnica, ki jo odkrijemo.

Zakaj jih je tako težko prepoznati?

Ker večina od nas večino življenja deluje v skladu s pričakovanji drugih – in ne s svojimi lastnimi. Začne se pri starših, nadaljuje s partnerjem, družbo, nadrejenimi, družbenimi omrežji in okolico.

Tolikokrat smo slišali, kaj bi morali biti, da nismo več prepričani, kaj si želimo biti.

Pexels

Ko vprašam ljudi, katera je njihova najvišja vrednota, pogosto odgovorijo: družina, zdravje, iskrenost. To so zelo lepe vrednote, a včasih niso zares njihove. So družbeno sprejemljive. Prave vrednote se pokažejo šele, ko se vprašamo drugače. Ko pogledamo, kdaj se nas nekaj globoko dotakne, kdaj se najbolj odpremo in kdaj nas nekaj najbolj zaboli.

Praktični način, kako jih odkrijemo

Da bi odkrili svoje vrednote, si moramo vzeti čas. Ni druge poti, kot da se iskreno pogovorimo sami s sabo. Če ste med branjem začutili, da je to nekaj, kar bi radi o sebi raziskali, poskusite naslednjo vajo.

Potrebovali boste list papirja ali elektronske zapiske. Nato si vsak konec dneva rezervirajte pet minut in ob šalici toplega čaja odgovorite na naslednja vprašanja.

1. Ob čem v današnjem dnevu sem se počutil-a OK?

Bodite pozorni na trenutke, ko se je nekaj v vas sprostilo, ko ste občutili mir, prisotnost, avtentičnost. Morda ste nekaj naredili po svoje. Morda ste nečemu rekli »ne«. Morda ste imeli pet minut tišine. Ali pa ste se potopili v delo in začutili, kako naravno vam gre. Ti drobni pozitivni trenutki so kot svetilke, ki osvetljujejo vaše vrednote.

3. Kdaj sem občutil-a odpor ali nelagodje?

Pogosto ne gre za nič dramatičnega – le za občutek, da niste sproščeni. Morda vas je zmotil komentar. Morda je nekdo prestopil vaše meje. Morda ste morali biti prijazni, čeprav tega niste čutili. Kjer se pojavi odpor, je zelo verjetno skrita vrednota, ki je bila prekršena.

2. Kateri odnosi me hranijo – in kateri me izčrpavajo?

Ob ljudeh, ki imajo podobne vrednote kot mi, se počutimo dobro in jih spoštujemo. Po drugi strani bomo svoje vrednote odkrili tudi ob ljudeh, ob katerih smo lahko pristni. Tisti, ob katerih se zapremo ali igramo neko vlogo, pa nam kažejo, kje v življenju ne živimo skladno sami s sabo.

Na te odgovore nekaj časa beležite misli. Ni nujno, da čisto vsak dan, vsekakor pa takrat, ko začutimo, da imamo kaj zapisati. Počasi se bo iz zapiskov začel izrisovati vzorec in kmalu boste jasno prepoznali vsaj štiri ali pet vrednot, ki vas dejansko vodijo. To bodo vaše pristne, srčne vrednote, ne tiste, ki bi »morale« biti vaše.

Pexels

Kaj pa potem? Kako živeti svoje vrednote?

Ko svoje vrednote enkrat prepoznamo, se zgodi paradoks: življenje postane lažje in težje hkrati. Lažje zato, ker nenadoma vidimo, kaj je prav za nas. Težje zato, ker to zahteva spremembe.

Živeti svoje vrednote pomeni, da začnemo delati prostor za stvari, ki so nam pomembne, in počasi zapirati vrata tistim, ki to niso. Da se učimo reči »ne«, ko je notranji kompas jasen. Da v odnosih postavljamo meje, ki nas varujejo. Da ne hodimo več proti sebi, samo zato, da bi nas nekdo cenil ali imel rad.

Ko živimo svoje vrednote, se spremeni tudi naše telo. Manj je nemira. Manj tesnobe. Več je občutka smisla in notranje jasnosti. In zanimivo: tudi odnosi se sčasoma preoblikujejo. Tisti, ki ne zdržijo naše avtentičnosti, odidejo. Tisti, ki nas podpirajo, ostanejo. Življenje se počasi poravna.

Pexels

Vrednote niso cilj. So kompas.

Nihče ne živi svojih vrednot popolnoma. Ne gre za popolnost, gre za smer. Za to, da se vedno znova vračamo k sebi in se vprašamo: Ali to, kar počnem, podpira človeka, ki želim biti?

Če je odgovor »da«, sledimo svojemu kompasu. Če je odgovor »ne«, imamo priložnost, da se premaknemo.

Nikoli ni prepozno, da začnemo živeti svoje vrednote.