Kosmatega sadeža mnogi ne uživajo zgolj zato, ker mislijo, da ga je treba lupiti. Motijo se, saj so znanstveniki dokazali, da prav lupina vsebuje ogromno vitaminov in drugih koristnih snovi. Sadež je treba le dobro umiti.
Kivi namreč vsebuje zelo zmogljive antioksidante, ki so dobro nabrušeno orožje za boj proti zimskim napadalcem, kot so virusi in bakterije. Vsebuje najmanj 20 za življenje pomembnih hranil, med drugim vitamin C, karotenoide, polifenole, vlaknine in še mnogo drugih za zdravje pomembnih snovi.
Za boljšo odpornost
Z enim večjim ali dvema manjšima sadežema zagotavlja skoraj trikratno količino dnevno priporočenega odmerka vitamina C.
Znanstvene raziskave potrjujejo, da ima kivi kar precej pomemben vpliv na imunski sistem. Vpliva na veliko biomarkerjev, ki zmanjšujejo oksidacijski stres. Z enim večjim ali dvema manjšima sadežema zagotavlja skoraj trikratno količino dnevno priporočenega odmerka vitamina C. To je petkrat toliko kot pomaranča.
Z vplivom na imunski sistem ni mišljeno le, da pomaga preprečevati prehlade in gripo, temveč tudi resnejše bolezni (čeprav gripe ne gre podcenjevati).
Italijanska raziskava je pokazala, da vitamin C iz kivija pomaga otrokom zmanjšati težave pri astmi, tudi napade kihanja in kašljanja. V raziskavi je sodelovalo več kot 4000 otrok. Pokazalo se je, da imajo tisti, ki tedensko pojedo od šest do sedem kivijev in drugih živil, bogatih z vitaminom C, za 44 odstotkov manj težav s kašljanjem in kihanjem. Celo tisti, ki so kivi jedli le dvakrat na teden, so imeli manj dihalnih težav.
Obilo koristnih snovi
Poleg tega ta kosmati sadež vsebuje veliko vitamina E, ki prav tako odganja proste radikale in varuje imunski sistem, obenem pa krepi srce. Vsebuje tudi precej vitamina K, ki je posebej koristen zaradi preprečevanja nastajanja krvnih strdkov, ki lahko povzročijo možgansko kap ali srčni infarkt.
Zanimivosti
Bodite med prvimi in s poslovno analitiko spreminjajte prihodnost poslovanja
Da ne govorimo še o vitaminu A, ki prav tako dobrodejno vpliva na imunski sistem, je pomemben v boju proti okužbam kože, varuje kosti, zobe in oči. Zakladov v kiviju pa s tem ni konec, saj v njem najdemo tudi vitamine B, posebej B6, ki je pomemben za nosečnice, ker varuje plod v maternici pred poškodbami. Pomaga pri delovanju možganov in živčevja ter izboljšuje razpoloženje.
Vsebuje maščobne kisline omega 3, ki prav tako varujejo možgane, zmanjšujejo nevarnost nastanka srčnih bolezni, pomagajo hiperaktivnim in tudi izboljšujejo razpoloženje. Zmogljivi polifenoli iz tega sadeža stimulirajo imunski sistem, kar pomaga tudi v boju proti raku.
Prežene nespečnost
Nikoli ne bi uganili, da tudi izboljšuje spanje. Povečuje tvorbo serotonina, kemikalije dobrega počutja. Ker ima veliko vlaknin, hrani in neguje zdrav mikrobiom, kar spet krepi imunski sistem in zagotavlja boljše razpoloženje, pomaga proti depresiji in utrujenosti.
Raziskovalci so prosili ljudi, naj štiri tedne zapovrstjo vsak večer uro pred spanjem pojedo dva kivija. Ugotovili so, da je to močno vplivalo na to, kako hitro so zaspali, ter na dolžino in trdnost spanca. V povprečju so spali eno uro dlje kot sicer.
V okviru raziskave, ki je bila objavljena v Asia Pacific Journal of Clinical Nutrition, so raziskovalci prosili ljudi, naj štiri tedne zapovrstjo vsak večer uro pred spanjem pojedo dva kivija. Ugotovili so, da je to močno vplivalo na to, kako hitro so zaspali, ter na dolžino in trdnost spanca. V povprečju so spali eno uro dlje kot sicer.
Za tiste, ki imajo težave s spanjem, je to veliko. K temu naj bi prispevali pomembna hranila, med drugim folati, in sproščanje serotonina, ki pošilja pomembna sporočila živčevju.
Mnogo ljudi se ne zaveda, kako pomembno je, da dovolj spijo (najmanj sedem ur na noč). Dobro naspan človek se lažje uči, si bolje zapomni in je bolje razpoložen. Pomanjkanje spanja je povezano z resnimi težavami z zdravjem: nevarnostjo za možgansko kap, raka in razvoj srčnih bolezni.
Povezano pa je tudi z debelostjo. Ljudje, ki premalo spijo, so bolj podvrženi uživanju nezdrave hrane, pa tudi na splošno jedo preveč. Pomanjkanje spanca namreč zmeša hormone, zato ne znajo prepoznati, kdaj je hrane dovolj.
