Starostniki so občutljiva skupina, ki se poleti lahko hitro sooči z negativnimi posledicami visokih temperatur; veliko bolj so dovzetni za dehidracijo, poslabšajo se jim lahko tudi druga bolezenska stanja. Starejši ljudje imajo oslabljen občutek za žejo, njihovi organski sistemi pa delujejo na robu svojih zmogljivosti, zato ob neugodnih zunanjih vplivih nastajajo motnje delovanja. Pogosteje so izpostavljeni zastrupitvam s hrano, povišana temperatura v okolju in hkrati pozabljivost pri ravnanju z živili pripomoreta k množenju škodljivih bakterij v njihovih organskih sistemih. Tudi sama zastrupitev s hrano, ki povzroča drisko in dehidracijo, ima pri starejših bolnikih težji potek. In ne pozabimo, da so pogosto osamljeni, kadar si preostali družinski člani privoščijo počitnice oziroma oddih.
Bolezenska stanja in visoke temperature
Zaradi visoke temperature v okolici začnejo delovati kompenzatorni mehanizmi, ki poskušajo vzdrževati primerno temperaturo jedra telesa, to je približno 37 stopinj Celzija. To poskuša telo doseči z razširitvijo ožilja, s potenjem in pospešenim bitjem srca, kar za ostareli organizem predstavlja velik napor. Posledično se pojavi dehidracija, okrepijo se srčno popuščanje in motnje uravnavanja krvnega tlaka, poslabšajo se tudi nekatera nevrološka obolenja, predvsem multipla skleroza.
Kako jim olajšamo težave
Starostnikom je treba zagotoviti dostop do zadostne količine tekočin in hlajenje bivalnih prostorov; temperatura naj bo od 23 do 25 stopinj, prostori pa naj se zračijo v zgodnjih jutranjih in/ali poznih večernih urah. Treba jim je pomagati poskrbeti za osebno higieno, pazimo tudi, da nosijo lahka in zračna oblačila. V nekaterih primerih je treba po posvetu z osebnim zdravnikom prilagoditi odmerke zdravil, predvsem proti povišanemu krvnemu tlaku, še posebno če potenje povzroča nihanje tlaka, saj je v tem primeru večja nevarnost omotic, padcev in posledično poškodb.
Poletna prehrana
Starostniki morajo uživati dovolj tekočin, vsaj od 1,5 do dva litra na dan, pri čemer je treba upoštevati omejitve pri bolnikih s srčnim popuščanjem, ki je pri starejših od 65 let prisotno v desetih odstotkih. Kako vemo, da starostnik trpi zaradi dehidracije, in kako naj poskrbimo, da zaužije dovolj tekočine? Znaki dehidracije so žeja, ki pa je pri starostnikih slabše izražena, težave z uravnavanjem krvnega tlaka, predvsem pri spremembi telesnega položaja, pojavijo se lahko tudi motnje pozornosti, zmedenost in povišana telesna temperatura. Priporoča se pitje vode in nesladkanega čaja sobne temperature, odsvetujejo pa se zelo mrzle, gazirane in alkoholne pijače, ki imajo lahko dodaten diuretični učinek in posledično prispevajo k izgubi tekočin. Hrana naj bo lahka, nezačinjena, sveže sadje in zelenjava naj bosta dobro oprana oziroma dobro prekuhana. Priporočljivo je tudi uživanje več manjših obrokov.
Pred potovanjem še k zdravniku po zdravila
Poleg sprostitve si vse več starejših poletne počitnice želi preživeti družabno in aktivno. Radi se odpravijo tudi v oddaljene kraje. Vselej pa je dobro, da se pred potovanjem nanj dobro pripravijo. Priporočljivo je, da se starostniki pozanimajo, ali je ambulanta splošne medicine blizu njihove nastanitve. Pri osebnem zdravniku naj si pravočasno zagotovijo zdravila oziroma recepte, ki jih sicer potrebujejo za terapijo svojih kroničnih obolenj. Ob odhodu v tujino naj imajo pri sebi potrdilo v angleškem jeziku, ki vsebuje ključne podatke o kroničnih boleznih in alergijah ter generična imena zdravil, ki jih redno jemljejo. Letovanja v najhujši vročini niso priporočljiva. Med letalskimi poleti je treba uživati veliko tekočin in se, glede na razmere, večkrat sprehoditi po letalu. Ob morju pa naj se izogibajo najbolj vročim uram in jih preživijo v senci oziroma hladu.
