Miran Juršič MPA

Kot soustanoviteljica založbe UMco in revije Bukla je Renate Rugelj  že skoraj tri desetletja nepogrešljiv del slovenskega knjižnega prostora, kjer se je uveljavila kot urednica, ki s srcem in strokovnostjo skrbi za zelo raznolike vsebine. Njen angažma pogosto sega onkraj poslovnih meja – strastno zagovarja pomen branja in knjig in podpira vse, ki se z njimi ukvarjajo. Skupaj z možem Samom Rugljem sta v zadnjem letu prejela nagrado za najboljša založnika, v karieri sta izdala več kot 400 knjig ter zadnji dve desetletji posvetila tudi izdajanju Bukle, brezplačne revije o knjigah.

Pogovarjali se bova tudi o ženskem vprašanju. Pred kratkim sem gledala film Sem ženska, biografski film o avstralski pevki Helen Reddy, ki se je dogajal v šestdesetih. Presunjena sem bila, kako malo besede so imele ženske v glasbeni industriji, pa seveda še kje. V politiki in ne nazadnje tudi doma. Je danes bistveno drugače?

Filma nisem gledala, poznam pa naslovno pesem, I Am Woman, ki je bila v letih, ko sem se rodila, in še dolgo po tem prava feministična himna, Helen pa je bila glas upanja za milijone žensk. Seveda obe veva, da ne gre le za slabo zastopanost glasbenih producentk in menedžerk, mislim, da to velja tudi za vse druge kulturne in umetniške panoge, pa za gospodarstvo, politiko, znanost itn.

Ravno sem prebrala nov slovenski roman Cimra, prvenec Simone Hamer, ki je sicer podložen z zgodbo o nekem mladem paru, a med vrsticami resno opozarja tudi na uborno zastopanost žensk na višjih akademskih položajih. Piše o tem, kako težko se »ostareli profesorji spokajo v penzion« ter kako svoje naslednike raje iščejo med mlajšimi kolegi kot med kolegicami s katedre …

Miran Juršič MPA

Kaj ženske delamo narobe? Ali za boj za enakopravnost izbiramo napačna sredstva? Ali res z željo po emancipaciji kastriramo moške?

To so izjemno občutljiva vprašanja, dotikajo se širše družbe in medosebnih odnosov na številnih ravneh. Ni univerzalnega odgovora, ker vsak oz. vsaka to bitko bije in doživlja po svoje.

Emancipacija bi morala vsem omogočiti enake možnosti, enakopravnost in spoštovanje – v službi, doma, v družbi, povsod, ne glede na spol, in to po mojem ne zmanjšuje moške moči niti ne »kastrira« kogarkoli … Gre le za odpravo neenakih struktur, ki omejujejo tako ženske kot moške.

Osebna rast

Pred nesrečo je bila Nina železna ženska, ki je zmogla vse sama

Na to temo smo pred tremi leti pri naši založbi izdali tudi prevod zelo odmevne knjige britanske aktivistke Caroline Criado Perez. Naslov knjige je Nevidne in pojasnjuje, kako so ženske pogosto spregledane v različnih raziskavah, podatkih in načrtovanju, kar vodi v neenakopravnost na različnih življenjskih področjih in ima lahko resne posledice za zdravje, varnost in kakovost življenja žensk.

Miran Juršič MPA

Koliko knjig ste prebrali na to temo, koliko pogovorov ste predebatirali, koliko filmov pogledali, koliko razlik premislili?

Ves čas me zanimajo zgodbe in biografije močnih žensk, med filmi se najprej spomnim na kultno Thelmo in Louise, ki skupaj pobegneta iz zatiralskega okolja, pa dokumentarec o Malali, ki se poganja za pravico deklet do izobraževanja … Med klasično feministično branje seveda sodi Drugi spol – Simone de Beauvoir, temeljna filozofska in kritična analiza spolnih vlog …

Ker sem tudi sama mati mladega dekleta, mi je še posebno dragocena knjižica Chimamande Ngozi Adichie z neobičajnim naslovom Ljuba Ijeawele, a neprecenljivo vsebino. To je pismo, s katerim je Adichie svoji prijateljici zapisala 15 nasvetov, kako opolnomočiti hčerko, da postane močna in neodvisna ženska.

Debate o tem, kaj pomeni biti ženska danes, so nadvse pomembne. Upam, da jih spodbujamo tudi z izdajanjem knjig.

Celoten intervju preberite v septembrski številki revije Obrazi (09/25). Revija je na voljo v spletni trafiki.