Bobo

Zakaj v zadnjem času raste cena zlata? Razlogov je več, od makroekonomskih, monetarnih, geopolitičnih do psiholoških dejavnikov. Na splošno pa v obdobjih nestabilnosti ali gospodarskih kriz cena zlata močno narašča, kar ne velja za številne druge oblike premoženja. V času inflacije, recesije, vojn in drugih negotovosti se vlagatelji obračajo k zlatu, katerega vrednost raste, medtem ko vrednost valut pada.

»Zato je v zadnjih letih fizično naložbeno zlato vse bolj priljubljeno. Največjo rast vrednosti zlato beleži prav v negotovih časih, ko povpraševanje po njem kot najučinkovitejšem načinu zaščite premoženja močno naraste. Lahko navedem en primer: V času pandemije leta 2020 je cena zlata narasla za 40 odstotkov v primerjavi z letom prej, trenutno pa smo priča novemu vzponu zlata, za 54 odstotkov v zadnjem letu, cena je že presegla psihološko mejo 4000 dolarjev za unčo. Najnovejši dvig so spodbudili šibkejši dolar, pričakovanja o znižanju obrestnih mer v ZDA, nižji donosi ameriških državnih obveznic, napetosti na Bližnjem vzhodu in upočasnitev kitajskega gospodarstva,« je pojasnila Metka Bradetić iz podjetja Goldman Graff.

Veliko povpraševanje

Vrednost zlata še raste, padel je nov rekord

Veliki skoki cene v zadnjih desetletjih

Sicer se je v zadnjih letih cena zlata zvišala za kar 113 odstotkov, kar po mnenju poznavalcev le potrjuje njegov status najodpornejše naložbe v obdobjih negotovosti. In dodajajo, da je zlato vseeno le dolgoročna naložba, ki ohranja vrednost premoženja in ga varuje pred inflacijo. »V zadnjih 20 letih je vrednost zlata narasla za skoraj 790 odstotkov, kar pomeni, da bi naložba 20.000 evrov pred dvema desetletjema danes znašala približno 178.000 evrov,« dodaja Metka Bradetić.

Profimedia

Danes se očitno vse več ljudi zaveda, da so pokojnine prenizke in da se ni najpametneje zanašati le nanje, ampak morajo začeti s stalnim varčevanjem že v mladosti. Prednost investicijskega zlata je tudi v tem, da je na voljo v količinah od enega grama do enega kilograma. Enogramsko zlato palico lahko tako kupite za približno 133 evrov. Naslednja prednost je, da ni rezervirano samo za bogate. »Povsem mogoče je, da vsak mesec nekaj sto evrov vložimo v fizično zlato. Namesto da bi denar hranili v banki, kjer ga inflacija postopoma razvrednoti, naj raje varčujejo v zlatu, katerega vrednost raste povprečno okoli 10 odstotkov na leto,« še pravi Bradetić.

Katere so druge prednosti in slabosti

Vsaka naložba ima svoje prednosti in slabosti. Nepremičnine, ki so priljubljena oblika naložbe pri nas, trenutno doživljajo razcvet, vendar bi ob morebitnem zlomu trga lahko izgubile vrednost. Pri zlatu je možnost nenadnega padca cene zelo majhna. Naložba v zlato je tudi oproščena vseh davkov (DDV pri nakupu in davka na kapitalski dobiček pri prodaji) ter je zelo likvidna. Z drugimi besedami, zlato je mogoče hitro in enostavno prodati kjerkoli na svetu. Se pa morajo vlagatelji zavedati, da je zlato vseeno le dolgoročna naložba in hitrega zaslužka ne morejo pričakovati.

Trenutno tudi kriptovalute, kot je bitcoin, dosegajo rekorde, a hkrati prinašajo visoko tveganje, zato v primerjavi z njimi zlato drži status »varnega zatočišča« v negotovih časih, zlasti v obdobjih tržnih pretresov.

Banka Slovenije

Vrednost zlate rezerve v enem letu porastla za 163 odstotkov

Zlato ni edino

Rasti cene zlata sledijo tudi druge kovine, kot sta srebro in platina. Od začetka leta je zlato naraslo za okoli 52 odstotkov, srebro za 64, platina pa za 86. Paladij, čeprav manj v ospredju, se je podražil za skoraj 50 odstotkov. To kaže na trend, da se bolj varčuje z oprijemljivimi oblikami lastnine. »Na splošno ceni srebra sledi ceni zlata, vendar z določenim zamikom, saj ima srebro večjo industrijsko uporabnost. Razmerje med ceno zlata in srebra trenutno znaša okoli ena proti 86 v korist zlata, kar nakazuje možnost, da bo srebro v prihodnosti hitreje raslo. Se pa pri nas na srebro v Sloveniji plačuje DDV, zato je za fizične osebe manj privlačna naložba, a bi bilo zaradi nižje cene idealno za začetnike v svetu plemenitih kovin,« je prepričana Metka Bradetić.

Sicer se je po poročanju Reutersa cena zlata zdaj ustavila malce nad že omenjenimi 4000 dolarji za unčo, se je pa precej dvignila cena srebra.

Pexels

V 25 letih bo zmanjkalo novega zlata

V letu 2024 so Slovenci kupili za 250 do 350 milijonov evrov zlata. Zdaj pričakujejo, da bo v 2025 rekordno leto za slovenski trg plemenitih kovin. V Evropi največ vlagajo Švicarji, Nemci in Avstrijci. Po ocenah ameriškega geološkega inštituta in svetovnega sveta za zlato je bilo do leta 2025 izkopanega med 206.000 in 238.000 ton zlata. Preostale zaloge, ki jih je še mogoče izkopati, znašajo okoli 64.000 ton. Ker na leto izkopljejo okoli 3000 ton zlata, bi lahko te zaloge izčrpali v naslednjih 20 do 25 letih, razen če ne odkrijejo nova nahajališča ali uvedejo nove tehnologije. »To ne pomeni, da bo zlato izginilo iz obtoka, saj ostaja prisotno v obliki nakita in drugih izdelkov. Vendar bo rudarjenje postajalo dražje in zahtevnejše, kar lahko vpliva na cene in dostopnost v prihodnosti,« pa napoveduje Bradetić.