Profimedia

Okoli dva milijona volilnih upravičencev bo izbiralo nove župane in predstavnike v skupščinah 38 občin. Oči bodo uprte v sever države, kjer se bo po bojkotu izrednih lokalnih volitev leta 2023 na oblast skušala vrniti največja stranka Srbov na Kosovu.

Za položaje se sicer poteguje 93 političnih strank, koalicij, državljanskih iniciativ in neodvisnih kandidatov. Drugi krog volitev bo 2. novembra.

Turški droni

Vučić zgrožen nad Turčijo: Sanjajo o obnovi Osmanskega cesarstva

Župane volijo neposredno po večinskem sistemu, člane občinskih skupščin pa po proporcionalnem sistemu z odprtimi listami, pri čemer lahko volivci oddajo tudi preferenčni glas. V vsaki občinski skupščini so zagotovljena mesta tudi za predstavnike narodnih manjšin.

Spor zaradi registrskih tablic

Zadnje redne lokalne volitve so bile na Kosovu oktobra 2021. Leto in pol pozneje so potekale tudi izredne volitve v štirih občinah na severu države z večinsko srbskim prebivalstvom - Severna Mitrovica, Leposavić, Zubin Potok in Zvečan, potem ko so Srbi novembra 2022 protestno zapustili kosovske institucije.

Njihov izstop je zaradi zahteve Prištine po zamenjavi srbskih registrskih tablic s kosovskimi sprožila največja srbska stranka na Kosovu Srbska lista, ki uživa podporo Beograda in je bila do novembra 2022 na oblasti v vseh desetih občinah z večinsko srbskim prebivalstvom na Kosovu. Ta stranka je Srbe nato pozvala tudi k bojkotu izrednih lokalnih volitev aprila 2023, zaradi česar so na oblast prišli albanski kandidati.

Srbska lista tokrat sodeluje na volitvah ter je ena od okoli desetih strank in iniciativ, ki bodo nagovarjale volivce srbske narodnosti. Svoje kandidate za župane ima v vseh desetih občinah s srbskim večinskim prebivalstvom.

Nadzor nad severom

Volitve sicer potekajo v času, ko vlada premierja Albina Kurtija nadaljuje prizadevanja za vzpostavitev popolnega nadzora na severu Kosova. Eden od glavnih ciljev je odprava vzporednega sistema socialnih služb in političnih uradov na Kosovu, ki jih financira vlada v Beogradu, doslej pa je zaprla že številne srbske institucije.

Beograd takšne poteze označuje kot poskus Prištine, da bi nasilno spremenila etnično strukturo prebivalstva, in to predvsem na večinsko srbskem severu Kosova.

Institucionalna kriza

Dialog med Kosovom in Srbijo pod okriljem EU sicer poteka od leta 2011, leta 2013 pa sta strani v Bruslju sklenili sporazum o normalizaciji odnosov. V začetku leta 2023 sta strani nato v Ohridu v okviru dialoga sklenili dogovor o poti k normalizaciji odnosov, a svojih zavez ne izvaja ne Beograd ne Priština.

Vohunsko-ljubezenski škandal

Hrvaški vojni pilot in njegova srbska partnerica izdajala zaupne informacije?

Kosovo je bilo zaradi potez svoje vlade v minulih letih pogosto tarča kritik mednarodne skupnosti, država pa se že več kot pol leta spopada tudi z institucionalno krizo. Ta se je začela po februarskih parlamentarnih volitvah, na katerih je zmagala Kurtijeva stranka Samoopredelitev, ki pa ni dobila večine v parlamentu.

Kosovski poslanci so konec avgusta po 57 neuspešnih glasovanjih izvolili predsednika novega sklica parlamenta, ne pa tudi podpredsednika parlamenta iz vrst srbske manjšine. V petek jim je to uspelo, tako da je novi sklic parlamenta naposled končal ustanovno sejo. Kosovska predsednica Vjosa Osmani bo lahko sedaj imenovala mandatarja za sestavo nove vlade.