Mnogi menijo, da je zgodba, kakršno sta zapisala brata Grimm, ki veljata za velika evropska pravljičarja, v resnici še starejša in se je prenašala skozi generacije že od srednjega veka, kot mnoge druge evropske ljudske pripovedke.
Tista, ki jo poznamo iz Disneyeve risanke, ki je podlaga za vse sedanje verzije, pa je veliko bolj »prebavljiva« od originala. Saj veste, nedolžna princesa Sneguljčica, prelepa deklica ima zlobno, vase zagledano mačeho. Ta ne prenese, da bi živela pod isto streho z lepo mladenko, zato jo prežene v gozd. Toda, namesto da bi Sneguljčica umrla v gozdu, jo najdejo in pri sebi obdrži skupina sedmih palčkov. Na koncu Sneguljčica najde svojo pravo ljubezen, ki jo odreši uroka njene zle mačehe.
Zgodba je postala in ostala klasika otroških pripovedk do današnjih dni, prav tako lik Sneguljčice, v katerega se še danes oblačijo punčke za pusta (čeprav so jo zadnje čase večinoma zamenjale Elze).
Grozljivi original
Veliko bolj strašljivi original pa se od današnje zgodbe močno razlikuje. Že v začetku. Dobro, Sneguljčica je še vedno princesa in živi v gradu, toda namesto mačehe v njej nastopa Sneguljčicina prava mati, zlobna in ljubosumna kraljica. In uboga Sneguljčica ni, kot v današnji zgodbi, dekle staro kakšnih 16 ali 17 let, pač pa 7-letna punčka. V originalu je njena mati tudi ne prežene v gozd, pač pa najame lovca, da jo v tja odpelje. »Ubij jo, in kot dokaz, da je res mrtva, mi prinesi njena pljuča in jetra,« mu naroči in se že veseli, da jih bo pojedla »s soljo in poprom«. Lovec pa se deklice usmili in namesto nje ubije divjega prašiča in materi prinese njegove organe, ki jih ta seveda z veseljem poje, misleč, da so hčerini.
In to še ni najbolj grozljiv del originalne zgodbe. Se spomnite, kako Sneguljčica leži v stekleni krsti, kamor jo položijo palčki misleč, da je mrtva? In kako pride mimo princ, ki jo s poljubom oživi?
No, v originalni zgodbi ni poljub ljubezni tisti, ki oživi spečo princesu, pač pa njeni služabniki in prijatelji, ki krsto skrijejo pred nekrofilskim princem, ki se želi naslajati nad truplom zale mladenke.
Konec originalne zgodbe je, tako kot dananšnja »mehkejša« verzija, odrešujoč. Princ in Sneguljčica ubijeta zlobno kraljico. In se poročita. Vendar tudi tu še ni konec. Princ od Sneguljčice zahteva, da za poročni ples obuje posebne čevlje, narejene iz železa. Kot sta v originalu napisala brata Grimm: »Položili so njene železne čevlje v žerjavico. S kleščami so jih prineli pred njo. Princ jo je prisilil, da je stopila vanje in potem je plesala z njim, dokler ni umrla od bolečin in izčrpanosti.«
Verjetno se boste bolj strinjali z Disneyevo priredbo, po kateri danes otroci poznajo Sneguljčico.
Resnična Sneguljčica?
Leta 1994 pa je nemški zgodovinar Eckhard Sander objavil knjigo, ki jo je naslovil: »Sneguljčica – je res pravljica?«. V njej trdi, da je naletel na še starejšo in resnično zgodbo, ki je morda navdihnila brata Grimm. Po njegovem je resnična Sneguljčica bila Margareta von Waldeck, nemška grofica, rojena 1533 kralju Filipu IV. in njegovi prvi ženi. Ko se je Filip ponovno poročil s Katarino Hatzfeldsko, je ta Margareto poslala v Bruselj. Tam se je Margareta zaljubila v princa, ki bo kasneje postal španski kralj Filip II, toda njune ljubezni Margaretina oče in mačeha nista podpirala, ker v tedanjih časih ni bila »politično ustrezna«. Margareta naj bi na koncu umrla – bila naj bi zastrupljena. Stara je bila 21 let. Zastrupiti pa naj je ne bi dala njena mačeha, pač pa tedanji španski kralj, ki je prav tako nasprotoval ljubezni med Margareto in njegovim sinom. Zato je nadnjo iz Španije poslal morilca.
In kje so v tej zgodbi palčki? Španski kralj je imel v lasti ogromno rudnikov. V njih so pogosto delali otroci, skoraj kot sužnji, prisiljeni delati v nečloveških razmerah in so pogosto tam tudi umrli. Otroke so za delo v rudnikih uporabljali zato, ker so majhni in so se lažje prebili čez ozke rove in iz njih vlačili vreče in vozičke z rudo. Tisti, ki so preživeli, pa so zaradi podhranjenosti in težkega dela pogosto zaostali v rasti in imeli deformirane ude. Oprijel se jih je nadimek »ubogi palčki«.
Tudi zastrupljeno jabolko izhaja iz resničnega dogodka, ko so v Nemčiji v srednjem veku zaprli in usmrtili moškega, ki je z zastrupljenimi jabolki umoril otroke, ki naj bi mu jabolka kradli.
Kakorkoli že, ne glede na to, ali je zgodba o Sneguljčici izmišljena ali pa temelji na resničnem življenju nekega dekleta iz srednjega veka, bi danes otroci verjetno doživeli doživljenjske travme, če bi jim mamica ali očka za lahko noč prebrala original bratov Grimm. Starši pa bi otroško vzgojiteljico, če bi jim jo prebirala v vrtcu, verjetno postavili pred sodišče zaradi čustvene zlorabe in strašenja otrok.
