Dansko obrambno ministrstvu: Vojaki morajo v primeru napada takoj v boj
Evropski zavezniki naj bi že začeli s pripravo načrta za odziv, če bi ZDA dejansko uresničile svoje grožnje s prevzemom Grenlandije.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Ameriški predsednik Donald Trump po vojaški operaciji v Venezueli, v kateri so ZDA ugrabile venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, grozi tudi ostalim državam v regiji, vse glasneje pa sporoča tudi, da se želijo ZDA polastiti tudi Grenlandije, sicer danskega avtonomnega ozemlja.
Ideja ni nova, Trump je željo po Grenlandiji izrazil že leta 2019 v svojem prvem mandatu. Po njegovih besedah je Grenlandija strateško pomembna za ameriško nacionalno varnost, Danska pa na tem največjem otoku na svetu s približno 57.000 prebivalci doslej ni storila dovolj za zaščito.
Trump hlepi po rudnih bogastvih?
Grenlandija se ponaša s strateško lego med Evropo in Severno Ameriko ter že desetletja služi kot območje, na katerem so nameščeni najnaprednejši ameriški sistemi za zračno obrambo, in je tako kritičnega pomena za ameriško obrambo pred zračnimi napadi potencialnih sovražnikov. Danska ZDA pri tem ne ovira že več kot pol stoletja, saj sta državi že davnega leta 1951 podpisali obrambni sporazum, ki ZDA dovoljuje, da ima na otoku svoje vojaške baze in da lahko v primeru, če tako ocenijo v zvezi Nato, tam vzpostavijo nova vojaška oporišča ali »obrambna območja.«
Bolj verjetno se torej zdi, da Trumpa in njegovo administracijo mikajo rudna bogastva, ki jih je na Grenlandiji obilica. Večinoma se sicer skrivajo pod ledenim in snežnim pokrovom, a so zaradi podnebnih sprememb vse bolj dosegljiva. Znano je, da si želijo ZDA na področju redkih zemelj in drugih kritičnih surovin zmanjšati odvisnost od Kitajske.
To bi pomenilo konec zveze Nato
Če Trump veliko govori, njegove izjave pa so si pogosto protislovne, pa so za dodatne skrbi v Evropi v torek poskrbeli v Beli hiši. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je namreč olja na ogenj prilila s potrditvijo, da Trump razmišlja o možnostih prevzema Grenlandije, vključno z morebitnim vojaškim posredovanjem. Slednje bi seveda pomenilo neposreden napad na drugo članico zveze Nato. Čeprav Grenlandija sama po sebi ni neodvisna članica Nata, pa je del severnoatlantskega zavezništva v okviru danskega članstva.
Kot je v ponedeljek ocenila danska premierka Mette Frederiksen, je v svoji nameri po prevzemu Grenlandije resen. Dodala je, da bi to pomenilo konec zveze Nato, s tem pa varnosti, ki se je vzpostavila po koncu druge svetovne vojne.
Trumpova administracija naj bi se v prvi vrsti sicer zanimala za odkup Grenlandije, a so tako grenlandske kot danske oblasti že večkrat poudarile, da Grenlandija ni na prodaj. Da si želijo ZDA kupiti Grenlandijo, je na današnji novinarski konferenci potrdil tudi ameriški zunanji minister Marco Rubio. Po njegovih besedah je bil to »vedno predsednikov namen, o tem je govoril že med prvim mandatom in ni prvi ameriški predsednik, ki je preučeval možnost prevzema Grenlandije.« Enako je nato potrdila še Leavitt, ki je dejala, da ameriški predsednik Donald Trump in njegova ekipa »aktivno razpravljata« o odkupu Grenlandije od Danske.
Kako bi se v primeru vojaškega posredovanja odzvala danska vojska?
Kot so za danski časnik Berlingske potrdili na danskem obrambnem ministrstvu, se bodo danske sile na Grenlandiji v primeru ameriške invazije spopadle z ameriškimi vojaki, saj se morajo na podlagi kraljevega odloka še iz časa hladne vojne v primeru invazije na Grenlandijo upreti vsakemu okupatorju, tudi če gre za ZDA.
To po navedbah danskega obrambnega ministrstva pomeni, da za danske vojake velja trajni ukaz, da se morajo boriti, kar bi pomenilo neposreden spopad med dvema članicama zveze Nato.
V skladu z odlokom iz leta 1952, s katerim so želeli preprečiti ponovitev dogajanja med drugo svetovno vojno, ko se je nacistična Nemčija sprehodila čez Dansko, morajo danski vojaki nemudoma, brez da čakajo na ukaz z vrha, v boj, če je napadeno dansko ozemlje, tudi če sovražnik ni izdal uradne vojne napovedi. Odlok velja tudi za policijske sile, ki morajo priskočiti na pomoč, da bi si tako kupili dovolj časa za splošno mobilizacijo.
Rubio naj bi zanikal možnost vojaškega posredovanja
Evropski zavezniki so medtem v teh dneh začeli pripravljali načrt za odziv, če bi ZDA dejansko uresničile svoje grožnje. Kot je po poročanju francoskih medijev danes poudaril francoski zunanji minister Jean-Noel Barrot, bodo o tem vprašanju spregovorili še danes na srečanju zunanjih ministrov Nemčije, Francije in Poljske. »Želimo si ukrepati, a želimo to storiti skupaj z evropskimi partnerji.«
Je pa Barrot dejal še, da je ameriški zunanji minister Rubio v njunem torkovem telefonskem pogovoru izključil možnost vojaškega posredovanja oziroma »invazije.« V Trumpovi administraciji, vključno z Rubiem, so sicer v zadnjih mesecih vestno zatrjevali tudi, da nimajo načrtov o vojaškem posredovanju v Venezueli, a se je to izkazalo za laž.
Da Nemčija »z drugimi evropskimi državami in Dansko tesno sodeluje v pripravi naslednjih korakov,« je po poročanju tiskovne agencije Reuters potrdil tudi vir iz nemške vlade. Za tiskovno agencijo je pod pogojem anonimnosti spregovoril še en evropski uradnik, ki pa je dejal, da mora Danska evropskim zaveznicam najprej sporočiti, »kakšno konkretno podporo si želijo.«
Medtem se v Evropi vrstijo pozivi, da bi morali to pereče vprašanje obravnavati na naslednjem zasedanju Nata, ki je na sporedu v četrtek.
Sta pa za srečanje z Rubiem že zaprosila danski zunanji minister Lars Lokke Rasmussen in grenlandska zunanja ministrica Vivian Motzfeldt. Kot je na družbenem omrežju zapisal Rasmussen, bi radi tudi sami prispevali k razpravi. »Vpitje mora nadomestiti bolj razumen dialog. Zdaj.« Rubio je danes napovedal, da se s predstavniki Danske sestal prihodnji teden.
Glasujte za Slovenko leta 2025
Sedem izjemnih žensk. Ena odločitev.
Izberite kandidatko, za katero verjamete, da je s svojim pogumom in delom najbolj zaznamovala preteklo leto.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
