»Ko sem prišel pred 20 leti v ambulanto centra za zdravljenje odvisnosti, je bilo 99 odstotkov kemičnih zasvojencev, torej z drogo in alkoholom. Danes je več kot polovica nekemičnih zasvojencev, 270 oseb od skupno 486,« pravi Miha Kramli, terapevt in vodja centra za zdravljenje odvisnosti v novogoriškem zdravstvenem domu. To je edina ustanova v javnem zdravstvu v Sloveniji, ki se ukvarja z nekemičnimi zasvojenostmi. »To pomeni, da se to pri nas sistemsko ne obravnava, kar pa bi bilo treba nujno in čim prej spremeniti,« je prepričan.
Digitalni zasvojenci so bistveno bolj nasilni
Center je bil ustanovljen zaradi težave zasvojenosti z igrami na srečo, a je nabor bistveno večji: od zasvojenosti z odnosi in seksualnostjo, s hrano, delom, digitalnimi tehnologijami. Skrbi predvsem slednje, saj se na tem področju izjemno povečuje število otrok in mladostnikov s težavami. »Imamo najstnike, ki so zelo poškodovani. Ti mladi imajo mobilne naprave neomejeno v lasti. Ponoči, namesto da bi spali, do štirih zjutraj visijo na spletu; ko bi morali postati aktivni, so utrujeni, nervozni in nasilni. Posledično opuščajo šolanje, cilje, ki so jih imeli. Opažamo tudi primere težjega nasilja, saj postajajo agresivni do staršev, ko jih ti omejujejo,« je primere nizal Kramli pred leti. Zdaj ni nič bolje, ravno obratno, starostna meja se še znižuje. »Najmlajši, ki smo ga obravnavali, je imel osem let, bil je zasvojen z igricami,« pritrdi. »Vse več je otrok in mladostnikov, ki se zelo dobro počutijo v virtualnem svetu in tam rešujejo svoje težave. Potrditev v virtualnem svetu jim onemogoča, da bi se v resničnem življenju znašli. Kdor jih vleče v realen svet, je za tiste, ki so zasvojeni, sovražnik,« razloži. Zelo skrbi podatek, da so bistveno bolj nasilni. »Od sto zasvojenih z drogo so trije nasilni, od stotih zasvojenih z igricami, družbenimi omrežji in podobnim pa je nasilnih 37. Gre za silovit pojav nasilja v družini, ki ga nismo zaznavali in je zelo skrb vzbujajoč,« pove Kramli. Poudarja, da se novih tehnologij ne smemo bati. Nasprotno. »Treba je ločiti odvisnost od zasvojenosti. Odvisnost od novih tehnologij bo naraščala, za to se moramo usposabljati. Moramo pa vse narediti, da se z njo ne zasvojimo,« poudarja.
»Digitalna tehnologija je prišla v zibko«
»Digitalna zasvojenost je vedno večji problem,« Kramliju pritrjuje Uroš Perko, strokovni delavec v Skupnosti Srečanje. Tudi on poudarja, da je pri nas na voljo bistveno premalo pomoči na tem področju. »Če najstnik po mnenju staršev malo več uporablja telefon, še ne pomeni, da bo odvisen, vendar morajo biti starši pozorni in pravočasno ukrepati,« pravi. Teh pasti se sicer vse bolj zavedajo, vprašanje pa je, ali tudi ukrepajo, dodaja. Svoj delež odigrajo tudi starši, predvsem v najzgodnejšem obdobju. »Zibka naj bi bila sveta stvar. Težava pa je, ker je digitalna tehnologija prišla v zibko. Kot povsod smo starši zgled, velikokrat zelo slab. Ko dajo starši enoletnemu otroku v roke telefon z risankami, da imajo mir, je to težava na dolgi rok,« opozori. Tudi zato ker si številni starši dolgo zatiskajo oči pred opozorilnimi znaki. Ko težava preraste njihove zmožnosti, preostane le zdravljenje. Najprej ambulantno. Če to ne zaleže, se je kot učinkovit pokazal zaprti tip programa, v komuni. »Ta naj bi trajal tri leta, če je cilj dolgoročna abstinenca. V zunanjem programu je ni mogoče nadzorovati in vzdrževati.« Tudi v Skupnosti Srečanje obravnavajo digitalne zasvojence. Povpraševanja je še veliko več, mnogi gredo v komuno v tujino, pravi Perko. V komuni ne gre za gašenje požara. »Pri nas se ne učimo ne drogirati ali ne sedeti pred računalnikom, ampak živeti odgovorno, da si sposoben reševati življenjske težave,« pojasni vodja Skupnosti Srečanje Zvone Horvat Žnidaršič.
