profimedia

V ponedeljek je bil na vrsti francoski hribolazec iz ekipe Bahrain Victorious, da si nadene ta znameniti dres na vrhu vzpona Puy de Sancy.

S kolesa je sestopil s trdimi nogami in nežnim nasmehom, tistim, ki razkriva rahlo zadrego pred žarometi. A 14. julija si je Lenny Martinez na vrhu Puy de Sancy privoščil svoj osebni ognjemet: pikčasto majico. Poklon zgodovini in družini. Poklon v rdeči in beli barvi njegovemu dedku Marianu, ki jo je oblekel leta 1978.

Preberite tudi:

Dirka po Franciji 2025

Vingegaard postaja podoben Pogačarju – bolj napadalen, bolj nasmejan

Sanjal o etapi in pikčasti majici 

»Razmišljal sem tako o etapi kot o pikčasti majici, ko sem šel v beg,« je povedal 22-letni hribolazec ekipe Bahrain Victorious. Etapa je bila pretrd oreh zaradi »lačnih« favoritov, a točke za gorski seštevek so ga čakale na poti – na šestih od osmih vzponov dneva je bil prvi čez vrh. Točke kot kažipoti k otroškim sanjam. »Drugi so bili premočni za zmago v etapi, zato sem se osredotočil na šprinte v klance. Nisem hotel ostati praznih rok.«

Dedek izgublja vid

Lenny je že pred časom povedal za francoske medije, da njegov dedek Mariano počasi izgublja vid, zato bi rad slavil eno etapo ali nosil pikčasto v Parizu, preden se to zgodi. Rad bi osrečil svojega dedka, ki mu je poleg očeta največji vzor.

»Načrt je bil biti v begu«

Po 165 kilometrih med Ennezatom in Mont-Dorejem, po zahtevnih cestah Puy-de-Dôma, je prinesel veliko več kot nič: to ikonično majico, ki je del zgodovine Toura. In v zaključku, kot da bi želel, da bo dan zares ostal v spominu, se je držal koles največjih. »Res je, vozil sem z Pogačarjem in Vingegaardom. Hotel sem končati med deseterico. Morda nepomembno, a nisem hotel biti 20. po tako lepi etapi.«

V avtomobilu ekipe Bahrain Victorious Roman Kreuziger ni skrival zadovoljstva. Nekdanji zmagovalec Dirke po Švici (2008), zdaj športni direktor, je imel jasen načrt: »Biti v begu je bila ključna poteza. Lenny je to etapo poznal, ogledal si jo je že pred Dirko po Dofineji. In v Centralnem masivu se stvari pogosto odločijo.«

Pariz kot oddaljena fatamorgana

Misija izpolnjena. Martinez je klanec za klancem osvajal točke in zasadil pikčasto zastavo tam, kjer se asfalt vzpenja. »Zelo sem vesel zanj,« poudarja Čeh. »Morda je želel oboje, etapo in majico, a mu je proti koncu zmanjkalo moči. Končal je med najboljšimi in ta majica je čudovita nagrada.«

Rojen v Cannesu, sledi družinski tradiciji, a s svojim slogom. Diskreten, skromen, vitek kot slamica, sin olimpijskega MTB prvaka iz Sydneya (2000) Miguela Martineza ve, da bo obdržati to majico do Elizejskih poljan pravi podvig.

S Pogačarjem bo težko 

»Zdaj bom poskusil zdržati čim dlje, zakaj pa ne do Pariza, a s Tadejem Pogačarjem bo to zelo težko…« Strateg Kreuziger ostaja preudaren: »Ne bomo ga vsak dan pošiljali v boj za točke. Ima še dve ali tri etape, ki mu ustrezajo. Sedli bomo in natančno dorekli cilje.«