Profimedia

Večletni finančni okvir Unije (VFO) je ključni dokument, ki bo za naslednje slabo desetletje začrtal prihodnost Evropske unije. Vključuje vse od kmetijstva do tehnologije, obrambe do gospodarstva. Nov dolgoročni proračun bo glede na napovedi zasnovan precej drugače od preteklih, kar je v torek potrdila tudi von der Leyen. Dejala je, da je bil trenutni dolgoročni proračun »zasnovan za svet, ki več ne obstaja.«

Po današnji predstavitvi bodo o predlogu že v petek prvo razpravo opravili ministri držav članic, pristojni za evropske zadeve, nato se bodo prava pogajanja začela jeseni.

Priprava novega VFO, ki ga morajo nato soglasno potrditi vse države članice EU, je potekala v precej bolj napetih geopolitičnih razmerah kot vsi prejšnji. Med pomembnejšimi dejavniki velike skrbi za blaginjo in varnost v EU povzročajo zlasti vojna v Ukrajini, rivalstvo med ZDA in Kitajsko ter podnebne sprememb, vse skupaj pa je začinilo še obdobje nizke produktivnosti, šibkega povpraševanja in visokih cen energentov. V Bruslju so v zadnjih mesecih večkrat napovedali, da se bodo s temi izzivi med drugim spopadli s poenostavitvijo predpisov. V načrtu je bolj »učinkovit« proračun, da bi tako sprostili sredstva za nove strateške prioritete, poroča portal Euractiv.

Pričakovati je tudi povečanje proračuna

Največji vir prihodkov za proračun EU so sicer prispevki držav članic iz naslova bruto nacionalnega dohodka (BND), kar seveda predstavlja eksplozivno politično temo. V pogajanjih je pričakovati številne zaplete. Obseg VFO običajno znaša dober odstotek bruto nacionalnega dohodka (BND) Unije.

Nekdanji predsednik Evropske centralne banke Mario Draghi je nedavno poudaril, da bo treba v EU zapolniti kar 800 milijard evrov veliko investicijsko luknjo, zaradi česar bi bilo treba po ocenah nekaterih analitikov proračun skoraj podvojiti, a je kaj takega skorajda nemogoče, saj so možnost povišanja prispevkov že zavrnili v Nemčiji, s fiskalnimi omejitvami zaradi velikih nacionalnih proračunskih primanjkljajev pa se srečujejo tudi druga velika gospodarstva, kot so Francija, Italija in Španija. Evropska komisija je tako predvidoma iskala možnosti za krepitev proračuna po drugih poteh, denimo z novimi viri lastnih sredstev, a je tudi moč tega instrumenta omejena, temu pa bi predvidoma nasprotovale države, ki si Bruslju ne želijo prepustiti še več moči.

Težave že s svojo ekipo

Po poročanju Politica je von der Leyen v zadnjem obdobju v strahu pred notranjim uporom že popustila in načrte precej ublažila. Največ preglavic naj bi ji povzročala komisarja na povsem nasprotnih političnih polih, in sicer italijanski desničar Raffaele Fitto, sicer evropski komisar za kohezijo in reforme in tudi podpredsednik Evropske komisije, ter Roxana Mînzatu, romunska socialistka in izvršna podpredsednica Komisije, pristojna za ljudi, usposabljanje in pripravljenost.

Predviden poseben sklad

Evropski komisar za proračun Piotr Serafin je po poročanju STA ta teden na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu dejal, da je treba proračun modernizirati, da razmere terjajo bolj prožen VFO. Ob tem je poudaril, da je treba pri iskanju večje prožnosti ohraniti tudi določeno predvidljivost za evropske regije, podjetja in raziskovalce. Pravo ravnovesje med prožnostjo in predvidljivostjo bi lahko po komisarjevem mnenju omogočili nacionalno-regionalni načrti, v katerih bi države v sodelovanju z regijami določile naložbe in reforme.

Predlog komisije bo verjetno predvideval, da bi na podlagi nacionalno-regionalnih načrtov med drugim izplačevali sredstva kohezijske politike in skupne kmetijske politike, ki jima je trenutno namenjenih okoli dve tretjini celotnega obsega večletnega proračuna, je še poročala STA. Do izplačevanja sredstev na podlagi nacionalnih načrtov so kritične predvsem članice, za katere je pomembna kohezijska politika. Med temi je tudi Slovenija.

Drugi pomemben sestavni del predloga prihodnjega dolgoročnega proračuna bo poseben sklad, namenjen spodbujanju konkurenčnosti evropskega gospodarstva. Kot je minulo sredo povedal Serafin, bo evropski sklad za konkurenčnost omogočal naložbe skozi celoten inovacijski cikel.

Komisija v okviru predloga obenem načrtuje prenovitev mehanizma pogojevanja izplačil evropskih sredstev državam članicam s spoštovanjem vladavine prava.