© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 3 min.

Kako pomembno je spanje za možgane, ko se učimo in študiramo?


Uredništvo
5. 7. 2025, 15.30
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Medtem ko spimo, naši možgani ne počivajo. Namesto tega intenzivno obdelujejo, urejajo in utrjujejo informacije, ki smo jih pridobili čez dan.

spanje, učenje, otroci
Profimedia
Spanje je eden izmed najbolj učinkovitih »orodij« za pomnjenje in razumevanje snovi.

»Zdravo spanje je pomembno za rast, razvoj ter optimalno telesno in duševno zdravje otrok in mladostnikov. V Sloveniji kar 78 % mladostnikov ne spi dovolj (glede na strokovna priporočila), delež neprespanih pa je vsako leto večji. Posledice so slabše telesno in duševno zdravje ter zmanjšana učna uspešnost,« pravi doc. dr. Vida Štukovnik: »Za poln izkoristek potrebujemo ne samo dovolj dolgo, ampak tudi neprekinjeno in kakovostno spanje.« Kaj pravijo študije?

1. Konsolidacija spomina

Med spanjem se dogaja t. i. konsolidacija dolgoročnega spomina, kar pomeni, da možgani utrjujejo nove informacije.

Raziskava z univerze Harvard (2007) je pokazala, da so se študentje, ki so po učenju spali, spomnili 35 % več podatkov kot tisti, ki so bili budni.

2. REM-faza spanja

Med REM-spanjem (ko sanjamo) se razvijajo kreativne povezave in urejajo informacije. To pojasnjuje, zakaj se po spanju pogosto »domislimo rešitve«. REM-spanje izboljša tudi motorične spretnosti, izboljša se lahko na primer tudi učinkovitost igranja klavirja.

3. Kratek dremež

Tudi 10- do 30-minutni dremež lahko občutno poveča zbranost, pozornost in spomin. MIT in NASA sta dokazala, da dremež poveča kognitivno učinkovitost za 30 do 40 %.

4. Nočno učenje brez spanja ne deluje

Študija univerze v Kaliforniji (Walker, 2008): študentje, ki niso spali celo noč pred izpitom, so imeli do 40 % slabšo sposobnost pomnjenja kot tisti, ki so spali.

spanje, najstniki
Profimedia
Spanje je najboljši možni kognitivni ojačevalec. Brez njega ne moremo učinkovito učiti, spominjati ali ustvarjati.

Koliko si zapomnimo med spanjem?

Po podatkih raziskav se med spanjem utrdi do 60 % naučenega materiala, če smo spali dovolj dolgo in kakovostno (vsaj 7 do 8 ur).

Če pa spanja primanjkuje, se zmožnost ustvarjanja dolgoročnega spomina zmanjša tudi do 50 %.

Nekatere študije raziskujejo tudi t. i. »spomin med spanjem« - poslušanje snovi v globokem spanju sicer ni čudežna metoda, a lahko spodbuja boljšo povezanost podatkov, če slišano dopolnjuje že obstoječe znanje.

Slovenski podatki in raziskave

V Sloveniji se s spanjem in kognitivnimi funkcijami ukvarjajo strokovnjaki na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo (UKC Ljubljana) in Inštitutu za raziskovanje spanja (Med. fakulteta UL).

Nacionalna raziskava NIJZ (2022) je pokazala, da več kot 40 % slovenskih dijakov in študentov spi manj kot šest ur na noč, kar močno vpliva na zbranost, razpoloženje in učni uspeh.

Strokovnjakinja dr. Leja Dolenc Grošelj opozarja, da »mladi potrebujejo 8 do 10 ur spanja na dan za optimalen razvoj spomina in kognitivnih sposobnosti.«

Praktični nasveti za boljše učenje in spanje

  • Uči se čez dan, ne ponoči - nočno učenje se slabše konsolidira.
  • Daj možganom čas: po učenju naredi premor ali dremež.
  • Uvedi večerno rutino: izogibaj se zaslonom vsaj 1 uro pred spanjem.
  • Redno spi: vsaj 7 do 9 ur na dan (mladi lahko več).
spanje, najstniki
Profimedia
Študija je pokazala, da so dijaki, ki so po učenju spali, ohranili več naučenega gradiva kot tisti, ki so bili budni.

Zakaj je spanje ključno za učenje?

Konsolidacija spomina: Mmed spanjem, zlasti v fazi REM, možgani utrjujejo nove informacije in povezave, kar izboljšuje dolgoročni spomin.

Razstrupljanje možganov: med spanjem se iz možganov odstranjujejo škodljive snovi, kot so betaamiloidne beljakovine, povezane z Alzheimerjevo boleznijo.

Povečana zbranost in ustvarjalnost: dober spanec izboljšuje sposobnost reševanja problemov, ustvarjalno mišljenje in sprejemanje odločitev.

Premalo spanja med mladimi

Raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je pokazala, da le nekaj več kot petina otrok in mladostnikov v Sloveniji spi priporočeno količino (9 ur ali več na noč).

Nasveti za starše

Ustvarite rutino: spodbujajte redno uro odhoda v posteljo in vstajanja, tudi med vikendi.

Omejite uporabo zaslonov: vsaj eno uro pred spanjem naj otroci ne uporabljajo telefonov, tablic ali računalnikov.

Ustvarite mirno okolje: poskrbite za tiho, temno in prijetno spalno okolje brez motenj.

Spodbujajte telesno aktivnost: redna telesna dejavnost čez dan pomaga pri boljšem spancu ponoči.

Spanje je nepogrešljiv del uspešnega učenja in zdravih možganov. Starši imajo pomembno vlogo pri oblikovanju zdravih spalnih navad svojih otrok. Z zagotavljanjem kakovostnega spanca lahko otrokom pomagamo doseči boljše učne rezultate in splošno dobro počutje.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.