© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Crohnova bolezen
Čas branja 3 min.

To vse pogostejšo kronično črevesno bolezen lahko naznanjajo afte


K.C.
15. 7. 2025, 17.30
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Crohnova bolezen, ki sodi med avtoimunske bolezni, se najpogosteje razvije v tankem črevesu ali na prehodu v debelo črevo.

chronova-bolezen
Profimedia
Za Crohnovo bolezen so med drugim značilne razjede v ustih in drugih delih prebavnega trakta.

Crohnova bolezen je kronična vnetna črevesna bolezen, ki lahko prizadene katerikoli del prebavnega trakta od ust do zadnjika. Sodi med avtoimunske bolezni, pri katerih imunski sistem napada lastno črevesno tkivo, kar povzroča vnetje, razjede in druge zaplete. 

Crohnova bolezen je ena od dveh glavnih vrst kronične vnetne črevesne bolezni, poleg ulceroznega kolitisa. Za razliko od slednjega, ki prizadene le debelo črevo, se Crohnova bolezen lahko pojavi kjer koli v prebavnem traktu, najpogosteje pa v tankem črevesu ali na prehodu v debelo črevo. Vnetje zajame vse plasti črevesne stene, kar lahko vodi do brazgotinjenja, zožitev ali celo zapore črevesja.

Kako pogosta je Crohnova bolezen

Crohnova bolezen v Sloveniji ni med najpogostejšimi kroničnimi boleznimi, vendar njena pojavnost narašča, podobno kot v drugih razvitih državah. Po ocenah naj bi za to boleznijo trpelo približno 0,5–1 % prebivalstva, kar je primerljivo z evropskim povprečjem. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je bolezen pogostejša v razvitih državah, v Evropi pa prizadene približno 2,2 milijona ljudi.

chronova-bolezen
Profimedia
Med temeljnimi dejavniki tveganja za Crohonovo bolezen je urbani življenjski slog z značilno manj kakovostno prehrano.

Vzroki in dejavniki tveganja

Natančni vzroki Crohnove bolezni niso znani, vendar raziskave kažejo, da gre za kombinacijo več dejavnikov. Po mnenju Svetovne gastroenterološke organizacije (WGO) lahko k razvoju bolezni prispevajo:

  • Genetska predispozicija: Bolezen je pogostejša v družinah, kjer je že prisotna. 
  • Okoljski dejavniki: Kajenje je pomemben dejavnik tveganja, saj lahko poslabša simptome in poveča verjetnost zapletov. Neuravnotežena prehrana, zlasti bogata z maščobami in s predelanimi živili, lahko prav tako prispeva k poslabšanju.
  • Imunski sistem: Pretiran imunski odziv na črevesne bakterije ali druge mikrobe lahko sproži vnetje.
  • Stres: Čeprav ni neposreden vzrok, lahko dolgotrajen stres poslabša simptome.
  • Spol in starost: Bolezen se najpogosteje pojavi pri mlajših odraslih med 15. in 35. letom, vse pogosteje pa tudi pri otrocih. Pri ženskah je nekoliko pogostejša, vendar razlika ni velika.
  • Geografija: Višja pojavnost je v razvitih državah, kar povezujejo z urbanim življenjskim slogom in prehrano.

Simptomi Crohnove bolezni

Prvi znaki: Blaga ali huda bolečina v trebuhu, pogosto v spodnjem desnem delu, kronična driska, ki lahko traja več tednov, utrujenost in splošno slabo počutje, neželena izguba teže ali zmanjšan apetit.

Simptomi v napredovali fazi: Kri ali sluz v blatu, vročina in nočno znojenje, vnetje sklepov (artritis), izpuščaji na koži, vnetje oči ali težave z jetri, vnetje ustne sluznice (afte) in vnetje zadnjika, ki lahko povzročata bolečino ali nelagodje pri prehranjevanju in odvajanju. Pri otrocih lahko pride do zaostanka v rasti ali zapoznele pubertete.

chronova-bolezen
Profimedia
Znaki Crohnove bolezni prav tako vključujejo bolečino v trebuhu, drisko, neželeno izgubo teže in kri ali sluz v blatu.

Diagnoza Crohnove bolezni

Diagnoza Crohnove bolezni temelji na anamnezi, kliničnem pregledu in preiskavah. Po mnenju Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so ključne preiskave, kot so:

  • Endoskopija: Kolonoskopija ali gastroskopija omogočata neposreden pregled črevesne sluznice.
  • Slikovne preiskave: CT ali MRI za oceno obsega vnetja.
  • Krvne preiskave: Za preverjanje vnetnih markerjev ali anemije.
  • Biopsija: Vzorec črevesnega tkiva potrdi diagnozo.

Pomembno je zgodnje odkrivanje, saj lahko prepreči zaplete, kot so fistule, abscesi ali rak debelega črevesa.

chronova-bolezen
Profimedia
V težjih primerih pri zapori črevesja ali fistul je nujna operacija, pri kateri odstranijo del črevesja.

Zdravljenje Crohnove bolezni

Čeprav zdravila za Crohnovo bolezen ni, lahko zdravljenje znatno olajša simptome in podaljša remisije. Možnosti vključujejo:



Zdravila: Kortikosteroidi, imunosupresivi, biološka zdravila in antibiotiki.

Kirurško zdravljenje: V hudih primerih, ko pride do zapore črevesja ali fistul, je potrebna operacija. Približno 10% bolnikov z dolgotrajno boleznijo potrebuje odstranitev dela črevesja.

Spremembe življenjskega sloga: Dieta z nizko vsebnostjo maščob in mlečnih izdelkov lahko zmanjša simptome. Kajenje poslabša bolezen, zato je opustitev ključna.

chronova-bolezen
Profimedia
Pogostost zagonov bolezni lahko zmanjšata redna meditacija in joga.

Preprečevanje in lajšanje simptomov

Ker je Crohnova bolezen avtoimunska, je preprečevanje omejeno, a pomagajo lahko določeni ukrepi, kot so: 

Zdrava prehrana: Uživanje večje količine tekočin in hrane, bogate z vlakninami (če ne poslabša simptomov), lahko podpira zdravje črevesja.

Zmanjševanje stresa: Tehnike, kot so meditacija ali joga, lahko zmanjšajo pogostost zagonov.

Redni pregledi: Zgodnje odkrivanje zapletov izboljša izide.

Podpora skupnosti: Društva, kot je Društvo za kronično vnetno črevesno bolezen, nudijo psihosocialno podporo in ozaveščajo o bolezni.

Spodbudna dejstva

S pravilnim zdravljenjem in prilagoditvami lahko bolniki s Crohnovo boleznijo živijo aktivno, hodijo v službo, se ukvarjajo s športom in potujejo. Obdobja remisije, ko simptomi popolnoma izginejo, lahko trajajo mesece ali celo leta, kar bolnikom omogoča normalno življenje.

Crohnova bolezen je zahtevna, a tudi obvladljiva bolezen. Z zgodnjo diagnozo, ustreznim zdravljenjem in zdravim življenjskim slogom lahko bolniki dosežejo dolgotrajne remisije in kakovostno življenje. 


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.