»Slovenski zdravstveni sistem je zdaj nedostopen bolj kot kdajkoli prej«

Slišati je mogoče ogromno zgodb, ki pričajo o tem, kakšne težave imajo ljudje, ko med zdravstveno krizo želijo k svojemu zdravniku ali specialistu. Naš že prej ne ravno trden zdravstveni sistem namreč udarca nove bolezni in njenih posledic ni ravno dobro prenesel.

Odkar je prisoten covid-19, Slovenci v zvezi z zdravstvom izpostavljamo dva problema: njegovo dostopnost na primarni ravni, ko govorimo o stiku z osebnim zdravnikom, in sekundarni ravni, ko je govora o specialističnih pregledih.

Eden od zapisov na družbenih omrežjih dobro povzame, kako to občuti in se o tem izrazi javnost. »Ljudje so neskončno jezni, kako slovensko zdravstvo funkcionira med epidemijo. Razumejo, da morda še lani nismo mogli do osebnega zdravnika, da se jim to dogaja tudi letos, da zdravniki komunicirajo prek e-pošte, če sploh, pa je nerazumljivo,« če najprej izpostavimo eno od stališč o nedostopnem zdravstvu na primarni ravni, ki ga na spletu zapiše Jure M.

Zdravniki pogosto težave svojih pacientov naslavljajo prek telefona ali elektronske pošte. Iz prakse se pokaže, da je odzivnost po teh dveh komunikacijskih poteh z njihove strani pogosto slaba. Zaplete se tudi, ko si želimo imeti osebni stik z zdravnikom. Če bi radi to, si moramo predhodno rezervirati termin, pa smo spet na telefonu in računalniku prepuščeni odzivnosti, ki jo premore naša ordinacija.

Da je tako, potrjujejo številne zgodbe, ki jim je priča tudi naše uredništvo, ko nam bralci zaupate svoje izkušnje, ki vas bremenijo. »Ves teden že visim na telefonu, da bi priklical medicinsko sestro samo za obnovitev recepta. Morda bolj spremljajo elektronsko pošto, a jaz računalnika nimam, da bi jim elektronsko pismo napisal,« je pred tedni dejal naš bralec iz Kranja. »Ne vem, kaj naj si mislim?! Težko se sprijaznim z dejstvom, da potrebujem pomoč, ker sem bolna, do nje pa ne morem. V ordinaciji, da bi se naročila za termin, se ne oglasijo. Na elektronsko pošto ne odgovarjajo. Kaj naj storim?« sta le dve težavi, ki ste nam jih zaupali v zadnjem času.

To se dogaja

Andrej Križ / Revija Zarja Jana

Vodja ortopedskega oddelka Danijel Bešič Loredan je povedal, da slovenski zdravstveni sistem še nikoli ni bil tako nedostopen kot zdaj.

Dejstvo je, da covid-19 izredno močno vpliva na sistem zdravstvene oskrbe. Pod povsem novo luč je postavil zdravje posameznika, ki se kar naenkrat sreča s precej bolj nedostopnim zdravstvom. Izredno skrb vzbujajoč podatek je, če (ne)dostopnost ponazorimo še na enem primeru, ki prihaja iz onkoloških vrst: med prvim valom je bilo precej manj odkritega raka – za 30 odstotkov manj kot v povprečju. Ta številka se je na srečo potem »popravila«, a v tem popravku ni nič spodbudnega.

Še ena konkretna informacija: vodja ortopedskega oddelka Splošne bolnišnice Dr. Franca Derganca Nova Gorica Danijel Bešič Loredan je konec lanskega leta razočaran sporočil, da je moral na svojem oddelku odpovedati operacije 200 ljudem in da jim ne zna povedati, kdaj bodo prišli na vrsto. Jasno mu je, da slovenski zdravstveni sistem še nikoli v zgodovini ni bil tako nedostopen, kot je v tem trenutku.

»Koliko bolnikov, ki nimajo covida, ne pride do zdravnika, koliko različnih diagnoz – ki morda res niso življenjsko ogrožajoče – se izpusti. Kaj to pomeni za leto 2021, za čakalne vrste, kaj za splošno zdravje ljudi,« so njegove besede. »To, da je danes slovenski zdravstveni sistem nedostopen bolj kot kdajkoli prej, se nam bo vrnilo kot bumerang. Smo na točki, ko bolniki ne pridejo do zdravnika, zdravljenja ni, to se je preselilo v neko virtualno okolje,« je še dejal v enem svojih zadnjih intervjujev za našo medijsko hišo.

Pet let čakanja na operacijo

Še nekaj primerov neposrednega vpliva epidemije na že prej kritično dolge čakalne dobe: v mariborskem kliničnem centru bolniki na operacijo krčnih žil čakajo 1788 dni oziroma štiri leta in devet mesecev. Več kot tisočdnevno čakalno vrsto imajo v Mariboru še za operacijo hrbtenice, 1260 dni, in posege na mišično-skeletnem sistemu vratu in prsnega koša, 1009 dni.

Kako se je zmanjšala dostopnost javnega zdravstva, nam lahko pove tudi dogajanje v zasebnih zdravstvenih klinikah in centrih, kjer opravljajo samoplačniške preglede. Slovenci jih morajo vse pogosteje obiskovati, če na pregled oziroma preiskavo v mreži javnega zdravstva ne želijo čakati predolgo.

Vse bolj jih zanima preventiva

Dva večja medicinska centra v državi – Medicinski center Barsos in Skupino Diagnostični center Bled – smo vprašali, ali je povpraševanja po njihovih samoplačniških storitvah med korono več kot pred njo. Iz Barsosa so nam sporočili, da se je povpraševanje po samoplačniških zdravstvenih storitvah pri njih v letih 2020 in 2021 povečalo. »Ljudje so se sploh v času epidemije, ko je bilo v javnem zdravstvu veliko nenujnih pregledov in operacij prestavljenih na prihodnja leta, odločali za storitve v našem medicinskem centru. Največ ljudi se odloči za preglede v kardiološki, gastroenterološki, ginekološki, urološki in ultrazvočni ambulanti. V zadnjem času opažamo tudi povpraševanje po paketnih preventivnih specialističnih pregledih,« so povedali in dodali, da se na storitve širokega spektra ambulant, ki jih imajo, ne čaka več kot 14 dni.

Pretreseno zdravstvo

Tudi v Skupini Diagnostični center Bled, ki ima več diagnostičnih centrov po državi, v katerih izvajajo zdravstvene storitve na napotnico in samoplačniško, opažajo podobno. »V zadnjih letih je pričakovanj po zdravstveni obravnavi v Sloveniji vse več tako na napotnico kot samoplačniško. Tako je bilo že pred epidemijo in trend se nadaljuje. Epidemija covida-19 je dodobra pretresla zdravstvo in je z vidika zdravstva zelo specifična, saj se določene storitve tako na napotnico kot samoplačniško niso mogle izvajati, ker so bili vsi resursi preusmerjeni v covid-19. V naših ustanovah bolnikov s korono ne obravnavamo, zato smo se v skladu z vsemi varnostnimi priporočili trudili zagotavljati čim bolj nemoteno izvajanje naših zdravstvenih storitev, predvsem s področja gastroenterologije, urologije, ultrazvočne diagnostike in kardiologije, in to tako na napotnico kot samoplačniško,« so nam sporočili.

»Opažamo, da se trend večjega števila povpraševanj po zdravstvenih storitvah nadaljuje ne glede na to, ali gre za samoplačniške storitve ali napotnico. Na eni strani so pacienti, ki niso prišli do osebnega zdravnika pravočasno, zato so bolezni že bolj napredovale, posledično pa se je zdaj število nujnih in zelo hitrih napotitev k zdravnikom specialistom na sekundarni ravni, kamor spadajo storitve naše skupine, izredno povečalo. Na drugi strani so tudi pacienti, ki želijo priti k točno izbranemu zdravniku oziroma v zdravstveno ustanovo in so pripravljeni čakati dlje,« je povedal Zvone Novina, direktor Diagnostičnega centra Bled.

Prebavila in ščitnica

Storitve, po katerih njihovi pacienti najbolj povprašujejo, so sicer zelo različne, »prednjačijo storitve s področja gastroenterologije, urologije, ultrazvočne diagnostike in kardiologije. V letu 2020 je bilo z odlokom za daljše obdobje prepovedano izvajanje preventivnih pregledov, ki pa jih izvajamo zgolj samoplačniško. V začetku leta 2021 smo začeli ponovno izvajati preventivne preglede. Opažamo, da dajejo Slovenci vse večji poudarek zdravju in preventivi, k čemur je verjetno pripomogla tudi negotovost v času epidemije, in na tem področju beležimo večje povpraševanje.« Čakalne dobe so pri njih zelo odvisne od vrste preiskave. »V Diagnostičnem centru Bled so trenutno najdaljše za specialistični gastroenterološki pregled za prebavila in specialistični tireološki pregled za ščitnico,« je razložil direktor Zvone Novina.