Najhujše jamarske nesreče v Sloveniji in najdaljše reševalne akcije
V luči tragedije v Škocjanskih jamah smo raziskali nekatere največje jamarske tragedije in najobsežnejše reševalne akcije pri nas.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Čudovito slovensko podzemlje je med najbogatejšimi v Evropi, a je ob enem neusmiljeno tudi za najbolj izkušene jamarje. Ožine, podori, sifoni in voda ne dopuščajo niti najmanjših napak, reševanja ponesrečenih pa so pogosto obširni projekti, ki zahtevajo strokovnost in neustrašnost.
V Slovenskih jamah se je zgodilo že nemalo število takšnih nesreč, nekajkrat pa so se kljub naporom reševalcev končale tragično. Današnja tragedija v Škocjanskih jamah, kjer je med raziskovalnim potopom v sifon umrl jamar potapljač, je zadnja v vrsti takšnih tragedij, v kateri je ugasnilo življenje.
Najhujša nesreča: Bilpa, maj 1978
Za najhujšo jamarsko tragedijo pri nas velja nesreča v jami Bilpa, kjer so jamarji pri poskusu razširitve ozkega prehoda z miniranjem naleteli na strupene pline. V jami so umrli trije, četrtega so še živega spravili na površje, a je kasneje umrl v bolnišnici. Dejstvo, da se dolgo sploh ni vedelo, da je med razširitvijo šlo karkoli narobe, je bilo usodno za življenja četverice jamarjev.
Desetdnevna akcija v Črnelskem breznu
Ena najodmevnejših intervencij se je odvila v Črnelskem breznu januarja 1990 (takrat se je uporabljalo tudi ime Brezno velike razpoke). Na globini približno 1050 metrov je italijanskemu jamarju skalni blok stisnil roko, kar je sprožilo večdnevno reševalno operacijo v izjemno zahtevnem visokogorskem okolju. Akcija je trajala okoli 10 dni, v njej pa je sodelovalo več sto ljudi iz Slovenije in Italije. Med reševanjem je umrl italijanski jamarski reševalec, na katerega je padla skala.
Ponesrečenke v Planinski jami niso našli nikoli
Med raziskovanjem Planinske jame leta 1990 se je zgodila nesreča na vodi. Raziskovalka se je prevrnila s čolnom, padla v sifon in utonila. Strokovni pregled JRS (Jamarska reševalna služba) je primer zabeležil kot intervencijo s smrtnim izidom. Kljub dolgotrajni reševalni akciji raziskovalke niso nikoli našli.
Divje jezero usodno v 90-ih
Divje jezero je zaradi sifona in nizkih temperatur večkrat usodno zaznamovalo jamsko potapljanje. V devetdesetih je v kratkem obdobju prišlo do kar dveh obširnih reševalnih akcij, okoli začetka novega tisočletja pa je v Divjem jezeru umrlo že pet oseb. Do nesreč je prišlo aprila in avgusta leta 1995 in junija 1997. Leta 2001 se je smrtno ponesrečil še 35-letni Ljubljančan, ki se je potopil do globine 30 metrov, tam pa mu je zmrznila membrana na dihalnem aparatu.
Padalska nesreča v breznu S 63
Na območju smučišča Kanin so leta 2008 jamarski reševalci v breznu S 63 ponoči našli pogrešanega češkega jadralnega padalca, ki ni kazal znakov življenja. Po takratnih poročilih je obtičal na približno 208 metrov globine, dvig pa so oteževale zahtevne razmere.
Nesreče po letu 2020
Tudi v zadnjih letih je v slovenskih jamah prišlo do številnih nesreč. Marca leta 2020 je bil v jami Primadona na Migovcu poškodovan jamar, a je do nesreče k sreči prišlo blizu podzemnega kampa na globini okoli 300 metrov. Reševalci so do jamarja prišli z miniranjem ozkih rovov.
Aprila 2023 se je jamarka v še neraziskani jami na Notranjskem hudo poškodovala. Vodja JRS je po akciji poudaril, da problem ni bila globina, temveč ožine. Tudi zato je intervencija je trajala kar 33 ur.
Januarja 2024 je v Križni jami zaradi visokega vodostaja obtičalo pet jamarjev (trije člani družine in dva vodnika. Ujeti so bili približno 2,4 kilometra od vhoda. Vsi ponesrečenci so jamo zapustili nepoškodovani.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
