Zakaj se ob koncu leta pogosteje pojavi déjà vu
Se vam ob koncu leta zdi, da se nekateri trenutki ponavljajo? Déjà vu je v prehodnih obdobjih pogostejši. Preverite, zakaj se pojavlja prav ob novem letu.
V zadnjih dneh leta marsikdo opazi nenavaden občutek poznanega. Kot da smo ta pogovor že imeli. Kot da smo ta trenutek že doživeli. Kot da se nekaj ponavlja, pa čeprav dobro vemo, da se ne. Temu občutku pravimo déjà vu. Zgodi se lahko kadarkoli, a prav ob pričakovanju novega leta se zdi, da se pojavlja pogosteje.
PREBERITE TUDI:
Kaj se v resnici zgodi v možganih
Déjà vu v osnovi pomeni občutek, da je trenutna situacija že shranjena v spominu, čeprav objektivno vemo, da ni. Psihologija ta pojav razume kot kratek zdrs v usklajevanju zaznave in spomina. Možgani za hip ustvarijo vtis prepoznanega, še preden se zavestno zavedamo, da je izkušnja nova. Gre za povsem človeški pojav, ki se pogosteje pojavlja takrat, ko smo notranje bolj odprti, obremenjeni ali miselno razpršeni.
Konec leta kot psihološki sprožilec
Obdobje pred novim letom ima prav vse te značilnosti. Ni gre zgolj za koledarski zaključek, temveč čas, ko se miselno pogosto obračamo nazaj. Preverjamo, kaj se je spremenilo, kaj se je ponovilo, kaj je ostalo odprto. Spomini niso več le pasivni arhiv, temveč aktivni sogovornik sedanjosti. Ko so spominske mreže v možganih bolj aktivne, je občutek déjà vuja lažje sprožen.
Posebno vlogo ima tudi ponavljanje. Prazniki imajo strukturo. Podobne večerje, podobni pogovori, podobni notranji monologi. Celo razočaranja in upanja se pogosto ponavljajo v presenetljivo podobnih oblikah. Ko se notranje stanje in zunanje okoliščine dovolj prekrivajo s preteklimi izkušnjami, možgani včasih odreagirajo z občutkom: to poznam. Enostavno zato, ker je čustvena in miselna pokrajina znana.
Vpliv čustvene obremenjenosti in utrujenosti
Pomemben dejavnik je tudi čustvena obremenjenost. Konec leta pogosto ni nevtralen. Lahko prinese utrujenost, tiho žalost, razmislek o izgubah, neizpolnjenih pričakovanjih ali pritisk, da bi se morali počutiti drugače, kot se. Kadar je živčni sistem bolj napet ali preobremenjen, se zaznavanje trenutkov lahko nekoliko zamegli. Déjà vu se v takih trenutkih pojavi kot stranski učinek notranje intenzivnosti.
Prehodna obdobja in krožno delovanje uma
Zanimivo je, da se déjà vu pogosto pojavi prav v prehodnih obdobjih. Na robu nečesa starega in še ne povsem novega. Ko se nekaj zaključuje, a še ni zaključeno. Ko prihodnost še nima oblike, preteklost pa je nenavadno prisotna. V takih trenutkih um ne deluje linearno, temveč krožno. Povezuje, primerja, preverja. Občutek ponovitve je del tega procesa.
Kaj nam déjà vu lahko pove o notranjem dogajanju
V vsakdanjem življenju ima déjà vu pogosto bolj simbolno kot diagnostično vrednost. Lahko nas opomni, da se nahajamo v trenutku, ki je notranje pomemben. Da se v nas nekaj prepoznava, primerja ali želi biti videno. Ne govori o prihodnosti in ne razkriva skrivnosti časa, temveč kaže na to, kako močno naš notranji svet sodeluje pri oblikovanju izkušnje sedanjosti.
Če so takšni občutki redki, kratkotrajni in ne povzročajo stiske, so povsem normalen del psihološkega delovanja. Kadar pa bi postali zelo pogosti, intenzivni ali bi jih spremljala tesnoba, zmedenost ali izguba občutka realnosti, je smiselno poiskati strokovni pogovor. V kontekstu prazničnih dni pa déjà vu največkrat ni opozorilo, temveč nežna posledica obdobja, ki nas vabi k razmisleku.
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
