Nenavadni novoletni običaji: Kako svet prežene skrbi in prikliče srečo
Novo leto je povsod simbol novega začetka, a način, kako ga ljudje pozdravijo, je lahko presenetljiv, zabaven ali celo nenavadno divji.
Medtem ko mi ob polnoči nazdravimo, drugje skačejo s stolov, mečejo pohištvo skozi okna, se pogovarjajo s kravami ali zažigajo lutke, ki simbolično odplaknejo staro leto. Ti običaji pričajo o tem, kako različno doživljamo spremembe – in kako globoka je človeška želja, da v novo leto vstopimo čisti, mirni in z odprtim srcem.
Ko preteklost zahteva obračun: udarci, ogenj in veliki simboli
V Peruju se zadnji dnevi decembra spremenijo v festival Takanakuy, kjer ljudje na trgu na simboličen način razrešujejo stare zamere. Gre za strogo nadzorovane dvoboje, kjer se po koncu nasprotnika objame, mu ponudi roka in skupaj proslavi začetek novega leta. Čeprav se sliši skrajno, Perujci verjamejo, da je to najhitrejši način, da v novo leto vstopijo brez čustvenih bremen.
Ekvadorci in Panamci se poslovijo od preteklega leta z ognjem. Ob plažah in mestnih trgih zažgejo velike lutke, pripravljene iz papirja in žagovine, ki ponazarjajo leto, ki se izteka – njegove težave, razočaranja ali ljudi, ki so jim stopali na pot. Ko lutke zgorijo, verjamejo, da se osvobodijo vsega, kar jih je težilo, in se čista postavijo pred prihodnost.
V Južni Afriki se v nekaterih predmestjih Johannesburga ohranja tradicija, ki jo je težko prezreti: staro pohištvo leti skozi okna. Gre za simbolično gesto, ki pomeni »iz hiše ven z vsem starim«. Čeprav je danes zaradi varnosti manj razširjena kot nekoč, v določenih soseskah še vedno predstavlja osupljiv spektakel.
Ko leto začne z zvokom, skokom ali krogi: rituali, ki preženejo slabo energijo
Japonska novo leto praznuje v duhu miru in očiščenja. Ob polnoči v budističnih templjih zazvoni natanko 108 udarcev zvona – vsak je namenjen enemu od zemeljskih grehov, ki jih je treba pustiti za sabo. Japonci jedo tudi dolge rezance soba, ki simbolizirajo dolgo življenje in odpustitev preteklih skrbi. Zanimivo je, da mnogi verjamejo, da se mora leto začeti s smehom – kot talismanom za srečo.
Na Danskem se novo leto ne začne s tihim odštevanjem, temveč s pokanjem črepinj. Danci namreč že večer prej zbirajo stare krožnike in skodelice, ki jih ob polnoči zalučajo v vrata sorodnikov in prijateljev. Več črepinj kot jih pristane pred vrati, več sreče naj bi človeka čakalo. Za dodatno srečo skočijo s stolov – dobesedno v novo leto.
V Španiji je priljubljen običaj, da ob polnoči pojejo 12 grozdnih jagod, vsako za en mesec sreče. Na Filipinih verjamejo v simboliko kroga, zato nosijo pikčasta oblačila in jedo zgolj okrogle sadeže. V Rusiji pa je silvestrovo rezervirano za najbolj pogumne – mnogi skočijo v ledena sibirska jezera, saj verjamejo, da jih mrzla voda očisti skrbi.
Pogovor s kravami in kruh proti duhovom: vraževerje v svoji najčistejši obliki
Belgijski kmetje imajo ljubko tradicijo: novo leto najprej voščijo svojim kravicam. V Romuniji stopijo še korak dlje in poskušajo z njimi celo vzpostaviti »dialog«. Če se krava »odzove«, to pomeni srečo za gospodarjev dom.
Na Irskem pa v starih vaseh ohranjajo navado, ki je videti kot prizor iz pravljice. Ljudje s kosom kruha nežno tolčejo po stenah svojih domov, da bi pregnali zle duhove in naredili prostor za srečo in zdravje. Samska dekleta si pod blazino položijo belo omelo in upajo, da bo novo leto prineslo ljubezen.
Ko je sreča skrita v hrani: od sedmih obrokov do skrivnostnih krompirjev
Estonci novo leto začnejo obilno – zelo obilno. Verjamejo, da bo leto bogato, če bo prvi dan poln hrane, zato pojedo kar sedem obrokov. Vsak naj bi se dotaknil drugega področja življenja: zdravja, blaginje, družine, ustvarjalnosti, sreče, varnosti in ljubezni.
Kolumbijci v novo leto vstopijo z zanimivo napovedjo prihodnosti. Pod posteljo skrijejo tri krompirje – neolupljenega, olupljenega in delno olupljenega. Opolnoči izberejo enega; krompir, ki ga držijo v roki, naj bi napovedal finančno leto. Ob tem ne manjka teka s kovčki okoli hiše, ki naj bi zagotovil čim več potovanj v novem letu.
Ko novo leto preživimo med predniki ali v krogu skupnosti
V Čilu je tradicija praznovanja na pokopališču presenetljivo nežna in polna spoštovanja. V mestecu Talca se družine na silvestrovo zberejo ob grobovih svojih pokojnih, kjer ob svečkah in tihem druženju pričakajo novo leto. Na ta način simbolno povežejo preteklost in prihodnost ter izkažejo čustveno kontinuiteto družine.
V Turčiji pa ob polnoči na široko odprejo okna in vrata, da sreča brez ovir vstopi v dom. Granatna jabolka so del tradicije – ljudje jih zalučajo na tla in štejejo semena. Več semen, več blagoslovov, pravijo.
Kaj nam te tradicije v resnici povedo?
Čeprav se zdi, da so nekatere od teh navad predrzno nenavadne, nas vse učijo nečesa presenetljivo univerzalnega. Ne glede na jezik, kulturo ali kontinent imajo ljudje enako željo: v novo leto vstopiti lažji, bolj očiščeni, brez nepotrebnih bremen. Vsak ritual – naj bo razbijanje krožnikov, sežiganje lutk, tolčenje kruha ali skok v ledeno vodo – simbolizira isto potrebo: pustiti staro leto za sabo in narediti prostor za upanje.
Morda letošnjega decembra ne bomo metali pohištva skozi okno ali tekali s kovčki po ulici. Lahko pa si dovolimo majhen simbolični korak – zapis želja, tiho slovo od stvari, ki nas težijo, ali pa pogovor z ljudmi, ki so del našega sveta.
Začetek leta je vedno povabilo, da nekaj spremenimo. Svetovne tradicije pa nam na svoj igriv ali skrivnosten način pokažejo, da sprememba ni nujno velik korak – včasih je le drobna gesta, ki srce pripravi na nov začetek. Naj bo vaše leto polno trenutkov, ki vas bodo presenečali, navdihovali in nežno usmerjali tja, kjer si želite biti.
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se