Trenutno po državi v cepilnih centrih povečini še vedno cepijo starejše od 75 let, poteka pa tudi cepljenje starejših skupin prebivalstva z drugim odmerkom in cepljenje najranljivejših skupin, vse v skladu s sprejeto strategijo.

A med regijami ali cepilnimi mesti so razlike in marsikje se srečujejo z očitki, da cepijo ljudi mimo seznamov. Ponekod cepijo še tiste nad 80 let, spet drugje so bili cepljeni že 70-letniki, ali še mnogo mlajši, ki so celo brez kroničnih bolezni in niso zaposleni v kritični infrastrukturi, pa kaki sorodniki in prijatelji. Vse to ljudje moti.

Marta Košir, dr. med., spec. javnega zdravja, z Nacionalnega inštituta za javno zdravje v Novem mestu pove možne razloge.

Zakaj razlike?

Med regijami so lahko velike razlike v starostni strukturi prebivalstva - ponekod je bistveno več starih kot drugje.

»Naša zdravstvena regija ima več mlajše populacije. Vzrok pa se lahko skriva tudi v manjšem interesu ali neodzivnosti oseb, ki naj bi bile cepljenje, zato lahko hitro pridejo prej na vrsto mlajši. Dejstvo je, da mora biti cepivo porabljeno čim prej. K zanimanju za cepljenje marsikje pripomorejo tudi zavzeti osebni zdravniki. Ti zbirajo prijave v skladu s strategijo in seznam vseskozi usklajujejo, saj vsakodnevno prihajajo nove prijave, in vse to res ni enostavno. Kot mi je znano, na našem območju že cepimo tudi kronične bolnike, ki pa so lahko tudi mlajši ljudje,« obrazloži Koširjeva.

Več o poteku cepljenja v našem koncu, o nepravilnostih, ki jih je zdravstvena inšpekcija odkrila v SB Novo mesto, o precepljenosti v zdravstvenih zavodih pr nas ter nasploh o pomenu cepljenja, ki je po mnenju stroke edini izhod iz epidemije koronavirusne bolezni, si preberite v današnji novi, tiskani številki Dolenjskega lista.