Visok krvni tlak ima morda še en skriti vzrok: Kaj so odkrili znanstveniki
Znanstveniki raziskujejo doslej manj poznano povezavo med vnetjem in visokim krvnim tlakom. Poskusi na miših so pokazali tudi možnost novega pristopa k zdravljenju.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Visok krvni tlak oziroma hipertenzija je eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za bolezni srca in ožilja. Čeprav zdravniki že dobro poznajo številne mehanizme, ki sodelujejo pri njegovem nastanku, nova raziskava opozarja na še enega možnega igralca: način, kako naše telo konča vnetni odziv.
Raziskovalci iz Avstralije in Singapurja so ugotovili, da bi lahko imeli pri hipertenziji pomembnejšo vlogo, kot smo mislili, prav naravni procesi, s katerimi telo po nevarnosti "ugasne" vnetje.
Še zanimivejši je drugi del raziskave. Znanstveniki so pri miših preizkusili eksperimentalno spojino, ki ni le nekoliko znižala krvnega tlaka, ampak je zmanjšala tudi nekatere poškodbe krvnih žil, srca in ledvic. Toda preden pomislimo na novo zdravilo za visok krvni tlak, je treba poudariti pomembno omejitev: raziskava je bila za zdaj opravljena le na miših.
Kaj imata skupnega vnetje in visok krvni tlak?
Pri uravnavanju krvnega tlaka imata pomembno vlogo med drugim dva sistema. Prvi je simpatični živčni sistem, ki sodeluje pri odzivu telesa "boj ali beg", drugi pa renin-angiotenzin-aldosteronski sistem (RAAS), ki pomaga uravnavati krvni tlak, količino krvi in ravnovesje tekočin.
Povezava med imunskim sistemom, vnetjem in krvnim tlakom sicer ni nova. Raziskovalce pa je tokrat zanimalo nekaj drugega: kaj se zgodi, ko telo vnetja ne konča tako, kot bi ga moralo? Vnetje je normalen obrambni odziv organizma.
Težava nastane, ko imunski sistem ostane aktiven dlje, kot je treba. Pri kroničnem vnetju lahko dolgotrajen vnetni odziv začne prispevati k poškodbam lastnih tkiv. Prav mehanizmi, ki telesu pomagajo končati takšen odziv, bi lahko bili pomembni tudi pri hipertenziji.
Spojina je pri miših znižala krvni tlak
Raziskovalci so preizkusili eksperimentalno spojino z oznako 17b. Ta deluje na formilpeptidne receptorje (FPR), ki sodelujejo pri uravnavanju vnetnega odziva. Njihovo delovanje si lahko poenostavljeno predstavljamo kot nekakšen signal imunskemu sistemu, da je nevarnost minila in da je čas za umiritev vnetnega odziva.
Pri miših s hipertenzijo je spojina 17b povzročila zmerno znižanje krvnega tlaka. Toda raziskovalce je presenetilo predvsem to, da učinki niso bili omejeni samo na vrednosti krvnega tlaka. Zmanjšala se je tudi togost aorte, največje arterije v telesu, ter fibroza oziroma brazgotinjenje tkiva v srcu in ledvicah.
Rezultati zato nakazujejo, da bi lahko vplivanje na te vnetne poti nekoč ponudilo drugačen pristop k obravnavi hipertenzije.
Ne le nižji tlak, ampak tudi manj poškodb organov?
Dolgotrajno povišan krvni tlak lahko postopoma poškoduje krvne žile in številne organe. Povečuje obremenitev srca ter tveganje za srčni infarkt in možgansko kap, sčasoma pa lahko prizadene tudi ledvice. Zato je posebej zanimiva ugotovitev, da so se zaščitni učinki spojine 17b pri miših pojavili kljub temu, da je bilo znižanje krvnega tlaka le zmerno.
Raziskovalci domnevajo, da njen učinek zato morda ni povezan samo z zniževanjem krvnega tlaka, temveč tudi z neposrednim vplivom na vnetne procese in obnovo tkiv. To bi lahko bilo pomembno, saj večina zdravil za hipertenzijo krvni tlak znižuje prek drugih dobro uveljavljenih mehanizmov, s čimer zmanjšuje obremenitev srca, žil in drugih organov.
Drugačen način "gašenja" vnetja
Raziskava odpira še eno zanimivo možnost. Namesto zgolj zaviranja vnetnega odziva bi se lahko prihodnji terapevtski pristopi osredotočili na naravne procese, s katerimi telo vnetje aktivno konča. To ni povsem isto kot preprosto zaviranje imunskega sistema.
Cilj bi bil telesu pomagati, da vnetni odziv ob pravem času ustavi in se vrne v ravnovesje. Prav takšen pristop raziskovalci preučujejo s spojino 17b.
Do novega zdravila je še dolga pot
Kljub zanimivim rezultatom raziskava še zdaleč ne pomeni, da smo dobili novo zdravilo za visok krvni tlak. Poskusi so bili opravljeni na miših, zato ni znano, ali bi spojina 17b enako delovala tudi pri ljudeh. Pred morebitno uporabo bi morali raziskovalci ugotoviti, ali je pri ljudeh učinkovita in varna, ter kakšni odmerki bi bili primerni.
Prav tako ni dokazov, da bi lahko nadomestila obstoječa zdravila za hipertenzijo. Če se bodo rezultati v prihodnjih raziskavah potrdili, bi lahko takšen pristop nekoč dopolnjeval obstoječe zdravljenje ali odprl pot razvoju novih terapij.
Za zdaj je najpomembnejše spoznanje raziskave drugje: pri visokem krvnem tlaku morda ni pomembno le, kako vnetje nastane, ampak tudi, kako učinkovito ga telo zna končati.
Preberite še:
