V Sloveniji zaradi zraka skoraj 13-krat več prezgodnjih smrti kot na cestah
Komu mar, če v Sloveniji zaradi zraka umre skoraj 13-krat toliko ljudi kot zaradi prometnih nesreč?
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ko se je Ana Frelih Larsen z družino preselila nazaj v Škofjo Loko, se je življenje ob zelenem robu naselja zdelo skoraj popolno.
Hiša ob naravi, stran od velemestnega vrveža, v kraju, ki ga obdajajo gozdovi in hribi. Toda kmalu je ugotovila, da bližina narave ne pomeni tudi čistega zraka.
»Imamo hišo ob čudovitem zelenem robu,« je pripovedovala. Kljub temu je včasih zrak tako neprijeten, da zunaj ne more niti sedeti.
Njen mož in hči imata astmo. Hči ima pri sebi inhalator, mati pa mora razmišljati, kdaj je primeren čas za gibanje na prostem in kako otroka zaščititi, ne da bi mu omejevala otroštvo.
»Ko imaš doma astmatika, se vprašaš, kaj to pomeni,« je opisala skrb, ki je postala del njihovega vsakdana.
Pred vrnitvijo v Slovenijo so živeli tudi v večmilijonskih mestih v tujini. Toda nikjer, je povedala, ni tako močno občutila, da živi v onesnaženem okolju, kot prav v Škofji Loki.
Svojo izkušnjo je predstavila na četrtkovem strokovnem posvetu Delci iz dimnika – kako skrbeti za kakovost zraka na lokalni ravni?, ki sta ga v sodelovanju z Občino Škofja Loka pripravili okoljski organizaciji Focus in CIPRA Slovenija.
Njuni predstavnici Nina Tome in Špela Berlot Veselko sta skupaj s strokovnjaki, predstavniki države in lokalne skupnosti odprli vprašanja zdravstvenih posledic onesnaženja, nevarnosti domačih kurišč in ukrepov za čistejši zrak.
Kajti onesnažen zrak ni nujno največja težava tam, kjer pričakujemo industrijske dimnike in prometne zastoje. Pozimi so lahko močno onesnažena tudi manjša slovenska naselja, kjer se številne hiše ogrevajo z lesom.
Delci, ki lahko poškodujejo srce, možgane in pljuča
Najdrobnejši delci PM₂,₅ so približno tridesetkrat tanjši od človeškega lasu. Posameznega s prostim očesom ne vidimo, vendar lahko z vdihavanjem prodre globoko v pljuča. Najmanjši delci lahko prehajajo tudi v krvni obtok, njihovi škodljivi učinki pa se ne končajo v dihalih.
Po pojasnilih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) delci v telesu povzročajo oksidativni stres in vnetne odzive.
Ti lahko vplivajo na žilne stene, pospešujejo razvoj ateroskleroze, spreminjajo strjevanje krvi in povečujejo tveganje za nastanek krvnih strdkov. Posledice so lahko srčni infarkt, možganska kap, motnje srčnega ritma in poslabšanje srčnega popuščanja.
Dolgotrajna izpostavljenost je povezana tudi z nastankom oziroma poslabšanjem kroničnih bolezni dihal in pljučnega raka. NIJZ med zdravstvenimi tveganji navaja tudi sladkorno bolezen tipa 2, motnje reproduktivnega zdravja in nevrološke bolezni, med katerimi raziskave preučujejo tudi demenco.
Posebej občutljivi so otroci, katerih pljuča se še razvijajo, nosečnice, starejši in ljudje s kroničnimi boleznimi.
Pri astmatikih lahko že kratkotrajno povišanje koncentracij sproži poslabšanje bolezni, medtem ko lahko dolgotrajna izpostavljenost postopoma zmanjšuje pljučno funkcijo in povečuje tveganje za prezgodnjo smrt.
Prav v tem se skriva nevarnost, ki jo pogosto podcenjujemo. V primerjavi s prometno nesrečo onesnažen zrak praviloma ne povzroči enega samega jasno prepoznavnega dogodka.
Človek ga lahko vdihava več let, ne da bi občutil neposredne težave, medtem ko se tveganje za razvoj bolezni povečuje.
Na razsežnost zdravstvenih posledic onesnaženega zraka je opozoril tudi raziskovalec prof. dr. Griša Močnik. »V Sloveniji umre vsako leto več kot tisoč ljudi prezgodaj, ker dihajo onesnažen zrak. To je skoraj trinajstkrat več kot v prometnih nesrečah,« je dejal.
Ob tem je izpostavil tudi razliko v pozornosti države do obeh težav. »Za prometne nesreče imamo agencijo za varnost v prometu, za zrak je pač eno izmed področij, ki jih pokriva agencija za okolje.«
Ocenjeno število prezgodnjih smrti zaradi drobnih delcev je bilo tako približno 12,6-krat večje od števila smrtnih žrtev prometnih nesreč.
Močnik je ob tem izpostavil razliko v pozornosti, ki jo namenjamo obema problemoma. Za prometno varnost imamo posebno državno agencijo, medtem ko je kakovost zraka le eno izmed področij delovanja Agencije RS za okolje.
Najčistejše leto doslej, a po novih pravilih skoraj povsod preveč onesnažen zrak
Slovenija je kakovost zraka v zadnjih desetletjih občutno izboljšala. Po podatkih Agencije RS za okolje (ARSO) so bile leta 2025 povprečne ravni delcev PM₁₀ najnižje od začetka meritev, koncentracije še manjših delcev PM₂,₅ pa so bile na vseh merilnih mestih pod trenutno veljavno letno mejno vrednostjo.
Toda vodja sektorja za kakovost zraka na ARSO Tanja Koleša je na posvetu predstavila precej drugačno sliko, ko so iste podatke primerjali s strožjimi evropskimi standardi, ki jih bo treba doseči do leta 2030.
Po njenih navedbah bi bila letna meja za delce PM₂,₅ presežena tako rekoč na vseh obravnavanih merilnih mestih. Izjema bi bila Iskrba sredi kočevskih gozdov.
Nova evropska mejna vrednost bo znašala 10 mikrogramov na kubični meter zraka, Svetovna zdravstvena organizacija pa priporoča še nižjo vrednost, pet mikrogramov.
Strožji standardi odražajo spoznanja, da tudi razmeroma nizke koncentracije delcev povečujejo tveganje za zdravje.
Nevarnost iz domačega dimnika, ki jo mnogi podcenjujejo
Po državni evidenci emisij je leta 2024 približno 70 odstotkov vseh slovenskih izpustov delcev PM₂,₅ izviralo iz malih kurilnih naprav, predvsem iz ogrevanja z lesom. To sicer ni enako njihovemu deležu v dejanskih koncentracijah zraka, kjer pomembno vlogo igrajo tudi promet, industrija in druga onesnaževala.
Toda pozimi se vpliv domačih kurišč močno poveča. V slovenskih kotlinah in dolinah se ob temperaturnem obratu dim zadržuje pri tleh, kjer ga prebivalci vdihavajo tudi več dni zapored.
Največ težav povzročajo zastarele peči in nepravilno kurjenje. V starih kotlih je zgorevanje pogosto nepopolno, posebej kadar uporabljamo vlažna drva ali omejujemo dovod zraka, da bi ogenj gorel počasneje. Takrat nastaja več saj, drobnih delcev in drugih škodljivih snovi.
Še nevarnejše je kurjenje plastike, odpadnih olj, barvanega ali kemično obdelanega lesa in drugih odpadkov. Pri tem se lahko sproščajo zelo strupene spojine, tudi dioksini. Pri nepopolnem zgorevanju lesa nastaja tudi rakotvorni benzo(a)piren.
Dim, ki zapusti dimnik, ne ostane na parceli tistega, ki kuri. Širi se med hišami, po ulicah in dvoriščih, kjer ga vdihavajo tudi sosedje, otroci in ljudje s kroničnimi boleznimi.
Toda številni prebivalci nevarnosti domačih kurišč sploh ne prepoznajo.
Špela Berlot Veselko iz CIPRE Slovenija je predstavila raziskavo Kristine Glojek v občini Loški Potok, v kateri je 73 odstotkov anketiranih prebivalcev menilo, da kakovost zraka v njihovem kraju ni problematična.
Meritve pa so ob določenih vremenskih razmerah pokazale zelo visoke koncentracije delcev, primerljive z onesnaženostjo v nekaterih močno obremenjenih tujih mestih.
Približno polovica vprašanih je menila, da lesni dim nima vpliva na zdravje, nadaljnjih 40 odstotkov pa o njegovi škodljivosti ni bilo prepričanih.
Raziskava tako kaže izrazit razkorak med dejansko onesnaženostjo in tem, kako jo dojemajo prebivalci. Pri tem ne gre le za nepoznavanje številk. Dim iz domačega dimnika je za mnoge nekaj običajnega, povezanega s toplino doma in tradicionalnim ogrevanjem, zato ga težje prepoznajo kot zdravstveno tveganje.
»Saj ni samo industrija, so tudi kurišča,« je na to opozorila Ana Frelih Larsen. Prav o slednjih je po njenih besedah težje začeti razpravo.
Ko za novo peč preprosto ni denarja
Problem je po besedah škofjeloškega župana Tineta Radinje povezan tudi z načinom gradnje, tradicijo in energetsko revščino. Zamenjava zastarele peči namreč ni za vsakogar preprosta odločitev.
Predsednik Društva upokojencev Škofja Loka Miha Ješe je opozoril na približno 250 občanov, večinoma starejših, ki živijo sami v stanovanjskih hišah. Nekateri imajo komaj dovolj denarja za vsakodnevne potrebe in ogrevanje dela svojih pogosto prevelikih domov.
Eko sklad sicer omogoča subvencije za posodobitev ogrevanja, za upravičena energetsko revna gospodinjstva tudi do stoodstotnega kritja priznanih stroškov.
Toda Ješe je opozoril na zahtevne pogoje in postopke, ki jih številni starejši težko opravijo sami.
Predstavnica ministrstva za okolje Alenka Fritzel je pojasnila, da lahko občine državnim spodbudam dodajo lastna sredstva in pomagajo občanom pri prijavah. Ješe je ob tem opozoril na omejene občinske proračune in potrebo po večji državni podpori.
Pogosto tudi sama zamenjava peči ni dovolj. Kot je pojasnil energetski svetovalec Matjaž Eržen, je treba v slabo izolirani hiši najprej zmanjšati toplotne izgube, sicer tudi sodobna toplotna črpalka ne bo nujno delovala učinkovito.
Energetska revščina tako ni le vprašanje visokih računov, ampak lahko pomeni tudi življenje v neustrezno ogrevanem domu, brez možnosti, da bi gospodinjstvo prešlo na čistejši način ogrevanja.
Strožja pravila, a brez izvedljivih rešitev ne bo čistejšega zraka
Država se na zaostrovanje evropskih standardov pripravlja tudi s sedemletnim projektom LIFE SI SupAIR, ki ga je predstavil Dejan Zupanc z ministrstva za okolje.
Projekt s 30 milijoni evrov proračuna naj bi se začel februarja prihodnje leto, v širšem programu ukrepov pa je do leta 2034 predvidena zamenjava najmanj 50.000 neučinkovitih kurilnih naprav.
Ob tem naj bi izboljšali evidence peči, dimnikarski nadzor in podporo občinam. Toda učinkovitost ukrepov bo odvisna tudi od tega, ali bodo dosegljivi gospodinjstvom, ki si prenove ne morejo privoščiti.
Prav to je eno glavnih vprašanj, ki jih odpira izkušnja Ane Frelih Larsen. Meritve lahko pokažejo, kakšen zrak vdihava njena družina, ne morejo pa same zmanjšati onesnaženosti.
Za to bodo potrebni ukrepi države, občin in gospodinjstev. Predvsem pa razumevanje, da način ogrevanja posamezne hiše ne vpliva samo na njene stanovalce.
Dim iz domače peči se ne ustavi pred sosedovo ograjo. Zrak, ki ga onesnažimo, dihajo tudi ljudje, ki pri tem niso imeli izbire.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
