Ste zadihani že pri hoji po stopnicah? Vzrok ni vedno slaba kondicija
Zasoplost, utrujenost in vrtoglavica niso vedno posledica slabe kondicije. V ozadju se lahko skriva tudi pljučna hipertenzija.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Pljučna hipertenzija pomeni povišan krvni tlak v žilah, po katerih kri iz srca potuje v pljuča. Ne gre torej za isto hipertenzijo, ki jo običajno odkrijemo z merjenjem krvnega tlaka na nadlakti. Pri tej bolezni so prizadete predvsem pljučne arterije, posledice pa lahko občuti tudi srce.
Srce mora delati močneje
Kri iz desne strani srca po pljučnih arterijah potuje v pljuča, kjer se obogati s kisikom. Če se te žile zožijo, otrdijo, zamašijo ali poškodujejo, mora desni prekat ustvarjati večjo silo, da kri potisne skozi pljuča.
Takšna obremenitev lahko sčasoma oslabi desno stran srca. Če bolezen napreduje in ni ustrezno zdravljena, lahko privede tudi do srčnega popuščanja. Pljučna hipertenzija se lahko pojavi tudi pri človeku, ki sicer nima povišanega krvnega tlaka.
Prvi znaki so lahko zelo neopazni
Ena od težav pri prepoznavanju pljučne hipertenzije je, da se simptomi pogosto razvijajo počasi. Na začetku so lahko tako blagi, da jih bolniki pripišejo slabši telesni pripravljenosti, stresu ali staranju.
Najznačilnejši znak je zasoplost ob telesnem naporu. Pojavijo se lahko tudi izrazitejša utrujenost, bolečina ali nelagodje v prsih, vrtoglavica, občutek omedlevice ali dejanska izguba zavesti ter pospešen srčni utrip.
Ko bolezen napreduje, se lahko zaradi zastajanja tekočine pojavijo otečeni gležnji in noge, pri nekaterih tudi otekanje trebuha. V napredovalih primerih lahko zaradi pomanjkanja kisika ustnice ali konice prstov dobijo modrikast odtenek.
Vzroki so lahko zelo različni
Pljučna hipertenzija ni ena sama bolezen z enim vzrokom. Pojavi se lahko kot posledica različnih zdravstvenih težav.
Med njimi so bolezni leve strani srca, ki lahko povečajo pritisk v pljučnem krvnem obtoku. Tveganje povečujejo tudi kronične pljučne bolezni, med drugim kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB), pljučna fibroza in huda spalna apneja.
Pomemben vzrok so lahko tudi stari ali ponavljajoči se krvni strdki v pljučih, ki ovirajo normalen pretok krvi.
Z nekaterimi oblikami pljučne hipertenzije so povezane še avtoimunske bolezni, kot so sklerodermija, lupus in revmatoidni artritis, ter napredovale bolezni jeter in portalna hipertenzija.
Kdo ima večje tveganje?
Bolezen lahko prizadene kogarkoli, vendar so nekatere skupine bolj izpostavljene. Med dejavniki tveganja so prirojene srčne bolezni, kronične bolezni pljuč ali jeter, spalna apneja, debelost in pretekli krvni strdki v pljučih.
Tveganje je večje tudi pri ljudeh, ki imajo pljučno hipertenzijo v družini, ter pri nekaterih avtoimunskih boleznih. Z določenimi oblikami bolezni so povezani tudi nekatera zdravila, rekreativne droge in okužba z virusom HIV. Nekatere vrste pljučne arterijske hipertenzije so pogostejše pri ženskah.
Ena preiskava pogosto ni dovolj
Ker so težave, kot sta zasoplost in utrujenost, značilne za številne bolezni, pljučne hipertenzije običajno ni mogoče potrditi samo na podlagi simptomov.
Pri diagnostiki lahko zdravniki opravijo ultrazvok srca, elektrokardiogram, rentgensko slikanje prsnega koša, krvne preiskave, teste pljučne funkcije in CT.
Za natančno potrditev bolezni se lahko uporabi tudi kateterizacija desnega srca, s katero je mogoče neposredno izmeriti tlake v srcu in pljučnem krvnem obtoku.
Zdravljenje je odvisno od vzroka
Pljučne hipertenzije ni vedno mogoče popolnoma odpraviti, vendar lahko ustrezno zdravljenje bistveno omili simptome in upočasni napredovanje bolezni.
Zdravljenje se prilagodi njenemu vzroku in vrsti. Uporabljajo se lahko zdravila, ki širijo pljučne arterije, diuretiki za zmanjševanje zastajanja tekočine, zdravljenje s kisikom ter zdravila za srčno popuščanje ali osnovno pljučno bolezen. Pri nekaterih bolnikih pridejo v poštev tudi zdravila proti strjevanju krvi in pljučna rehabilitacija. V najtežjih primerih je lahko potrebno kirurško zdravljenje oziroma presaditev pljuč.
Zasoplosti, ki se slabša, ne ignorirajte
Občasna zadihanost sama po sebi še ne pomeni pljučne hipertenzije. Pozornost pa je potrebna, kadar se zasoplost pojavlja že pri običajnih dnevnih opravilih ali se postopoma stopnjuje.
Zdravniški pregled je še posebej pomemben ob hkratnem otekanju gležnjev ali nog, bolečinah v prsih med naporom, ponavljajočih se omoticah ali omedlevicah ter dolgotrajni nepojasnjeni utrujenosti.
Pljučna hipertenzija je lahko dolgo neopazna, posledice nezdravljene bolezni pa resne. Prav zato je pomembno, da vztrajajočih in postopoma slabšajočih se težav ne pripišemo avtomatično zgolj slabi kondiciji ali staranju.
PREBERITE TUDI:
E-novice · Zdravje
