##IMAGE-2197938##

Svetovni dan zdravja že vse od leta 1950 vsako leto obeležujemo 7. aprila. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) izkorišča to priložnost za povečevanje zavedanja o najpomembnejših globalnih zdravstvenih problemih. SZO izbere temo, ki zaznamuje omenjeni dan. Osredotoča se na javno zdravstveno problematiko, ki je v določenem obdobju najbolj pereča in potrebna najširše pozornosti. Letos SZO opozarja na potrebo po zaščiti zdravja prebivalstva v izrednih razmerah z geslom ''Zaščitimo življenja. Za varno zdravstvo ob izjemnih dogodkih''. Izjemni dogodki v našem življenju (poleg naravnih nesreč) so tudi bolezni.

Na Zavodu za zdravstveno varstvo Novo mesto smo se odločili na ta dan opozoriti javnost tudi na pravico do varnosti ljudi, ki iščejo zdravniško pomoč. Opozorili bomo na dejavnike v zdravstvenih ustanovah, ki ogrožajo tako paciente, kot tudi obiskovalce in nenazadnje vse prebivalstvo.

Eden od pomembnih negativnih dejavnikov so bolnišnične okužbe oz. okužbe, povezane z zdravstvom.

Ugotavljamo, da je okužb, povezanih z zdravstvom, v našem okolju preveč. Zakaj? Kaj storiti? Ali smo ta problem predolgo zanemarjali? Kako jih lahko zmanjšamo? Zakaj je ta problem tako težko rešljiv tudi danes, ko vemo mnogo več? Nekatere učinkovite metode, kljub temu da so razmeroma preproste (razkuževanje rok), so še vedno težko sprejete. Zavedati se moramo, da ima pravilno umivanje in razkuževanje rok, kljub visoki tehnologiji v zdravstvu, kljub modernim aparaturam in učinkoviti terapiji, pomembno vlogo. Zaskrbljeni smo, ker imamo pri okužbah z večkratno odpornimi bakterijami za zdravljenje na razpolago samo omejeno število zdravil.

Torej, higiena rok je v bolnišnici zelo pomembna, saj z rokami lahko pomagamo k ozdravitvi, včasih pa lahko prav te roke povzročijo hudo poslabšanje zdravstvenega stanja ali celo smrt.

Pomembno pri zmanjševanju bolnišničnih okužb je dobra organizacija dela v bolnišnicah. To pomeni, da so prostori v zdravstvenih organizacijah primerni in da ima izvajalec dovolj usposobljenega kadra. Temu problemu mora zdravstveni management in tisti, ki odločajo o zdravstveni politiki, namenjati več pozornosti. Za odkrivanje bakterijskih in virusnih povzročiteljev (tako tistih v bolnišnicah, kot tistih v normalnem okolju) je pomemben kvaliteten mikrobiološki laboratorij s primernimi prostori, strokovno usposobljenim osebjem in vpeljanimi postopki vodenja kakovosti.

Bolnik pride v bolnišnico z namenom izboljšanja zdravstvenega stanja, vendar pa vedno ni tako. Zdravljenje lahko poteka z zapleti. Bolnišnica torej ni samo ustanova, kjer bolni ozdravijo, ampak tudi ustanova, kjer lahko bolni še bolj zbolijo. Okužbe, povezane z zdravstvom (OPZ), se pojavljajo v vseh vrstah bolnišnic, pa tudi v zdravstvenih domovih, ambulantah, domovih starejših občanov, zavodih za invalidno mladino, psihiatričnih ustanovah, torej povsod, kjer se zbirajo bolni ljudje.

OPZ predstavljajo najpogostejši zaplet zdravljenja v bolnišnici, in to kar polovico vseh zapletov zdravljenj v bolnišnicah. Prizadenejo lahko vsak organ in vse dele telesa, najpogostejše pa so okužbe sečil in okužbe kirurških ran. Izvor bolnišničnih okužb so bolniki, zdravstveno osebje, ali pa zunanje okolje preko obiskovalcev. Vir okužbe je lahko tudi bolnišnično okolje preko vode, zraka, kontaminiranih površin, rok, medicinskih instrumentov in pripomočkov za nego.

V skupino z večjim tveganjem za OPZ spadajo bolniki skrajnih starostnih skupin (dojenčki, starostniki), bolniki s kirurškimi in drugimi invazivnimi posegi, z opeklinami, bolniki, ki so zdravljeni z antibiotiki, bolniki na umetni ventilaciji, z malignimi obolenji, kronični bolniki in bolniki s presaditvami organov. Tveganje se povečuje tudi z dolžino hospitalizacije in invazivnimi posegi.

Najpogostejše so okužbe sečil, ki predstavljajo 40% vseh OPZ, sledijo okužbe kirurških ran, bolnišnične pljučnice s 15 - 20% deležem med vsemi OPZ.  Izredno pomembne zaradi visoke smrtnosti (25 - 50%) so okužbe krvi, pridobljene v bolnišnici s 5 - 10% deležem. Zaradi naraščajoče odpornosti bakterij in gliv na protimikrobna zdravila, so bolnišnične sepse pogosto težko rešljiv problem tako v svetu, kot pri nas.

Ukrepi za preprečevanje OPZ so splošni in veljajo za vse vrste, ter specifični, ki veljajo za posamezne povzročitelje.

Osnovni ukrepi, ki morajo biti izvajani v vseh zdravstvenih ustanovah so:
- pravilno zgrajene in opremljene zdravstvene ustanove,
- dovolj velike in prostorne čakalnice,
- sobe z malo bolniki z zadostno razdaljo med posteljami in možnostjo prezračevanja,
- negovalni pripomočki in oprema, namenjeni enemu pacientu,
- pravilno odstranjevanje ostrih predmetov,
- higiena rok, s poudarkom na razkuževanju,
- ločene čiste in nečiste poti,
- oskrba z zdravo pitno vodo,
- sodobno organizirana prehrana,
- ustrezne in dovolj številne sanitarije,
- dobra oskrba s perilom za enkratno in večkratno uporabo,
- pravilna uporaba ustreznih zaščitnih sredstev (rokavice, maske,...),
- ustrezna organizacija službe za sterilizacijo,
- ustrezno čiščenje prostorov in opreme,
- zaščita zdravstvenih delavcev (cepljenje, začasna odstranitev bolnih),
- nadzor nad porabo antibiotikov,
- organiziran nadzor in spremljanje OPZ.

Strokovnjaki ocenjujejo, da je v ustanovah, ki imajo dobro organizirano službo za preprečevanje OPZ in zaposleno osebje, ki se zaveda svoje odgovornosti pri preprečevanju prenosa bolezni, bistveno manjši pojav teh bolezni. Glavni cilj dejavnosti preprečevanja in obvladovanja OPZ je zaščititi bolnike, zdravstveno osebje, študente in obiskovalce.

Tudi v SB NM spremljajo in obvladujejo bolnišnične okužbe. Njihovo obvladovanje poteka tako, da:

- imajo izdelana in napisana pravila in algoritme ukrepanja za ugotavljanje nosilstva in OPZ,
- izvajajo ukrepe standardne izolacije pri vseh bolnikih in na vseh oddelkih in v ambulantah v SB NM,
- izvajajo ukrepe kontaktne izolacije pri vseh bolnikih, pri katerih ugotovijo okužbo ali kolonizacijo z MRSA (za meticilin odporen Stafilokok aureus), VRE (za vankomicin odporen enterokok), enterobakterij s prisotnostjo beta laktamaz z razširjenim spektrom in drugih bakterij odpornih na več antibiotikov,
- izvajajo dekolonizacije pri bolnikih s prisotnostjo MRSA,
- racionalno uporabljajo antibiotike,
- tesno sodelujejo pri ugotavljanju večkratno odpornih bakterij z MIKROBIOLOŠKIM LABORATORIJEM ZAVODA ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO NOVO MESTO.

V SB Novo mesto še poudarjajo, da nad pojavljanjem bolnišničnih okužb budno bdi Komisija za obvladovanje bolnišničnih okužb (KOBO), ki redno spremlja epidemiološko situacijo v bolnišnici in po potrebi hitro ukrepa.

V primerih povečanega števila respiratornih virusnih bolezni in gripe ter zelo nalezljivih črevesnih obolenj se zdravstvene ustanove trudijo zaščititi svoje paciente tudi z omejevanjem obiskov. S tem želijo preprečiti širjenje teh okužb med bolnike. Seveda pa so lahko vir teh okužb tudi zdravstveni delavci, ki prihajajo v službo po njihovem mnenju še ne dovolj bolni. Pomembno je da zdravstvena organizacija razpolaga z zadostnim številom osebja, saj le tako lahko zagotovi, da se bolni delavci ne vključujejo v delovni proces. Splošno tudi velja, da v obdobju porasta obolelih za določenimi okužbami, bolnišnic ne obiskujejo otroci, ki so vključeni v vrtce in šole oz. bolne osebe. To je tudi priložnost, da javnost pozovemo k temu, da upoštevajo navodila zdravstvenih organizacij in se jih tudi dosledno držijo.

Okužbe povezane z zdravstvom se pojavljajo v vseh zdravstvenih ustanovah po svetu, tudi v najboljših klinikah, in jih ne moremo povsem preprečiti. S staranjem prebivalstva, vse bolj zahtevnimi diagnostičnimi metodami in metodami zdravljenja, ter preživetjem težkih bolnikov, lahko pričakujemo naraščanje števila OPZ.

Ukrepi za preprečevanje in obvladovanje so dobro znani in v glavnem dokaj preprosti, seveda pa jih je potrebno dosledno izvajati, zlasti velja to za higieno rok. Poudariti je potrebno tudi primerne prostore (dvoposteljne sobe) in dovolj strokovno usposobljenega osebja. Samo na ta način je možno okužbe povezane z zdravstvom obvladovati in njihov delež zmanjšati na nizek odstotek.

Tudi v Sloveniji imamo opredeljene naloge in normative za delo na področju preprečevanja in obvladovanja OPZ. Vsaka zdravstvena ustanova pa se mora zavedati, da je nizka stopnja okužb povezanih z zdravstvom mera za kakovost bolnišnic v razvitih deželah in da ni merilo kakovosti le možnost razpolaganja z veliko količino porabljenih zdravil.

Pripravile: Tea Kordiš, ZZV Novo mesto, 
                      Tatjana Harlander, ZZV Novo mesto, 
                      Ingrid Jaklič, SB Novo mesto.