Zdravilni čili: kako deluje kapsaicin in kako čili vzgojimo doma
Kapsaicin ni odgovoren le za ostrino čilija, ima tudi močan vpliv na zdravje. Preverite, zakaj je čili ena najbolj zdravilnih začimb in kako ga vzgojimo kar doma.
Z zimo prihaja mraz, a če ste ljubitelji čilija, veste, da vam je lahko hudo vroče tudi, ko so okoli vas temperature nizke. Včasih je že čisto majčken košček dovolj, da postanemo rdeči v obraz in se začnemo pošteno potiti. Marsikdo se mu zato izogiba, saj zaradi slabe izkušnje sklepa, da pekočina, ki se skriva v teh malih, papriki podobnih plodovih, ni primerna za njegov prag bolečine. A dejstvo je, da peče prav vse.
PREBERITE TUDI:
Razlika med tistimi, ki ga imajo radi, in tistimi, ki ga ne marajo, je le, da so prvi na pekočino že bolj privajeni ter zato proti njej tudi bolj »odporni«, zelo dobro pa se tudi zavedajo pozitivnih učinkov, ki jih ista snov, kot je zadolžena za pekoči okus, sproži na naše razpoloženje. Pa ste vedeli, da je čili tudi drugače zelo koristen za naše zdravje in pri nekaterih boleznih deluje celo zdravilno? Ko boste prebrali članek, smo prepričani, da si boste jedi s čilijem začinili še veliko raje in pogosteje.
Zdravilna snov v čiliju
Snov v čiliju, ki povzroča pekoč okus in je izjemno zdravilna, se imenuje kapsaicin. Bolj ko je čili pekoč, več kapsaicina vsebuje. Ostrina posamezne vrste se meri v merski enoti skovil. Najpikantnejši čiliji vsebujejo od 200.000 do 300.000 skovilov, svetovni prvak v pekočini Pepper X celo kar 2,69 milijona enot. A pri čiliju ne gre le za ostrino, saj v svoji sveži obliki ponuja tudi pestro paleto zanimivih okusov. Tisti, ki z njim radi začinijo jedi, dostikrat povedo, da se jim jedi brez značilnega čilijevega okusa in pekočine zdijo povsem puste in brez kulinaričnega žara. Gre za pomembno začimbo, ki vsekakor ima tudi svoj okus.
Poleg tega, da jedi s čilijem pikantno začinimo, pa take jedi skoraj po pravilu vplivajo tudi na naše razpoloženje. Pozitivno, seveda. Kapsaicin namreč spodbudi sproščanje endorfinov, ki so naravni analgetiki in povzročijo občutek ugodja. Pospešita se nam tudi srčni utrip in krvni obtok, kar poveča našo budnost in nas napolni s svežo energijo. Kapsaicin pomaga celo znižati raven stresnega hormona kortizola v telesu in tako smo po jedi, ki je obogatena z žlahtnostjo čilija, vedno vsaj malce boljše volje in pripravljeni na nove izzive. Učinkuje tudi protibolečinsko (celo proti migreni) in protiglivično. In še majhen namig: krepi tudi libido.
Ima pa kapsaicin, kot je bilo omenjeno že v uvodu, tudi številne druge pozitivne učinke na naše zdravje. Poleg tega, da poživlja presnovo, uravnoveša krvni sladkor in redči kri, je tudi močan antioksidant in tako pomaga celo pri mnogih vrstah raka. Oglejmo si, kaj o njegovih močeh trdi sodobna znanost.
S čilijem proti najbolj agresivni vrsti raka dojke
Strokovnjaki iz Nemčije so v preizkusih, katerih rezultati so bili objavljeni leta 2016, naznanili razveseljivo vest, da kapsaicin zavira rast rakavih celic pri posebej agresivni vrsti raka na dojki, tako imenovanem trojno negativnem tipu. Znanstveniki so poskuse opravili na kultiviranih celicah, in sicer so jih izpostavili kapsaicinu ter pri tem ugotovili, da so se celice delile počasneje, številne so odmrle, tiste, ki so preživele, pa se niso mogle več tako hitro premikati.
Ker so pri tem opozorili, da zgolj uživanje čilija ne bo dovolj, si lahko le želimo, da bo znanost nove podatke čim hitreje pretvorila v zdravilo, ki bo ne le učinkovitejše od dosedanjih, temveč tudi prijaznejše do bolnic. Vsekakor bi tudi ženske morale čili uživati čim pogosteje, saj kapsaicin dokazano zavira rast rakavih celic dojke.
S kapsaicinom proti raku prostate
Leta 2006 so ugotovili, da kapsaicin zavira tudi raka prostate, in to kar s tremi mehanizmi hkrati. Kljub temu da je bila raziskava opravljena na miših, so znanstveniki preučevali tumorje iz človeških rakavih celic prostate, zato verodostojnost te študije ni zanemarljiva. Ugotovili so, da kapsaicin povzroča apoptozo (celični samomor) rakavih celic na prostati, in to kar pri 80 odstotkih rakavih celic.
Poleg tega je kapsaicin zmanjševal število androgenih receptorjev in tudi tako preprečeval nadaljnjo rast rakavih celic. To pa še ni vse, kapsaicin je proti raku prostate deloval tudi tako, da se je zmanjšala vrednost PSA (za prostato specifični antigen, najbolj poznan tumorski označevalec). Tisti moški, ki svojo moč radi dokazujejo tako, da gredo v boj z visokimi vrednostmi skovilov, tako nekaj vsekakor delajo prav …
Raziskave tudi za druge vrste raka
Poleg omenjenih vrst raka raziskovalci preučujejo tudi vpliv kapsaicina na druge oblike raka. Zelo spodbudni rezultati so se na primer pokazali pri maloceličnem bronhialnem karcinomu in raku trebušne slinavke. Upamo, da bodo te učinke znanstveniki znali izkoristiti in bodo bolniki kmalu od raziskav imeli tudi konkretne koristi.
Naravno čiščenje jeter s čilijem
Raka zagotovo ne bomo ozdravili le z uživanjem čilija, če pa bo ta pogosteje v jedeh, bo zanj hvaležen naš najpomembnejši čistilni organ – jetra. Raziskave so namreč pokazale, da čili na jetra učinkuje močno čistilno in lahko celo ustavi fibrozo jeter. Gre za patološko nastajanje vezivnega tkiva, ki pri obolelih čedalje bolj nadomešča zdrava jetra. Za fibrozo jeter naj bi trpelo kar deset odstotkov ljudi, gre pa za resno obolenje, iz katerega se lahko razvije ciroza jeter in tudi rak na jetrih.
S čilijem do vitkosti
Podatek, da s čilijem ne krepimo le zdravja, temveč tudi lepoto, bo všeč vsem, ki se bojujejo s čezmerno težo. Čili je eden izmed učinkovitih pomočnikov pri ohranjanju ali ponovnem doseganju vitke linije. Z zaužitjem čilija se v telesu začasno poviša temperatura, vsebovani kapsaicin spodbudi presnovo, s tem pa se poveča tudi poraba energije. Domnevajo, da kapsaicin spodbuja celo kurjenje maščob. Z raziskavo na maastrichtski univerzi je bilo dokazano, da uživanje kapsaicina po opravljeni shujševalni kuri pomaga topiti maščobne obloge. Poleg tega kapsaicin pomaga zavirati občutek lakote, kar so na isti univerzi potrdili nekaj let pozneje.
Če torej hujšate in želite obdržati težko pridobljeno težo, ne pozabite na čili, saj, če povzamemo, pomaga kuriti maščobe, zavira tek in povečuje porabo energije. Pri tem pa nikakor ne pretiravajte s količino, saj 6 mg čilija na dan dokazano pospešuje zgorevanje maščob in prispeva k zmanjšanju telesne teže, pri 30 mg na dan pa tega učinka ni več.
Vseeno previdno …
Ko se boste čilija privadili, se bo sčasoma razvila toleranca na njegov pekoči okus, in ker ob uživanju kapsaicin sprošča endorfine, hitro lahko vodi v zasvojenost. Z odvisnostjo se neizogibno pojavi tudi potreba po pretiravanju, kar pa nikakor ni dobro. Dolgotrajnejša uporaba na istem mestu, nanos na poškodovano kožo, pa tudi preveliki odmerki lahko povzročajo lokalne poškodbe živcev, koprivnico ter vnetje z bolečinami in mehurji.
Setev čilija za sadike
Verjetno smo vas s člankom navdušili in že razmišljate o tem, da bo v prihajajoči sezoni čili rastel tudi na vašem vrtu. Bravo! Dobra novica je, da lahko s setvijo semen za vzgojo sadik začnete že januarja (pa vse do konca marca).
V setveni substrat posejemo seme, temeljito popršimo s postano vodo sobne temperature, pokrijemo s prozorno folijo za živila in počakamo, da seme vzklije. Pri tem je dobro vedeti, da najbolj pekoče sorte kalijo precej dolgo, lahko tudi do tri tedne.
Kaljenje lahko malenkost pospešimo tako, da seme pred sejanjem za en dan namočimo v postani vodi. Platoji naj bodo ves čas na toplem, najbolje zraven peči ali radiatorja, kjer naj temperatura ne pade pod 20 stopinj Celzija. Substrat redno pršimo z vodo, da se ne izsuši in ostane lepo vlažen (nikakor pa ne premoker, ker semena v tem primeru zgnijejo).
Ko opazimo prve rastlinice, odstranimo folijo, setvene platoje pa redno obračamo, da rastline rastejo navpično navzgor. Po približno mesecu dni se razvije drugi in tretji par listov, in takrat jih presadimo, vsako rastlino v svoj lonček. Substrat naj bo pred presajanjem vlažen, zato rastline nekaj ur prej zalijemo. Posadimo jih tako, da je del stebla v zemlji, saj bo tako del korenin rastlina pognala že iz stebla in se dodatno okrepila (približno 2–3 cm rastline naj gleda iz zemlje).
Posajene rastline zalijemo, nato pa jih damo na pladenj, ki bo zadržal odvečno tekočino, in tega postavimo na svetlo ter toplo mesto, da bodo sadike lahko rasle naprej. Temperatura je sedaj lahko nekoliko nižja, približno od 20 do 25 stopinj Celzija. Sadike zalivamo približno vsake tri dni, v dveh do treh mesecih pa bodo toliko zrasle, da jih bomo lahko presadili bodisi v večji lonec ali na vrt.
Kam po dobro seme?
Če imate prijatelje, ki že gojijo svoj čili, vam bodo gotovo radi odstopili nekaj semen. Če seme kupujete, pa naj bo to zares kakovostno in po možnosti ekološko. Na spletu najdete slovensko podjetje z ekološkimi semeni, ki ima v svoji ponudbi več kot 20 različnih sort čilijev, med drugimi eno najbolj pekočih sort, habanero tropical red. Če šele vstopate v svet čilijev in niste navdušeni nad preveč pekočim okusom, pa je lahko prva izbira vrsta jalapeno, ta čili je bolj blagega okusa, vendar je izjemno aromatičen.
