OSEBNI ARHIV

V decembru praznujemo družinske praznike, in na zunaj se zdi, da je to čas veselja in ljubečih odnosov. Kako pa je zares z odnosi v teh časih, če gledamo povprečje v družbi?

Decembrski prazniki so za odnose precej ambivalentni, lahko povezujejo, lahko pa tudi močno zaostrijo odnose in posledično ustvarjajo čustvene stiske. Sploh božični prazniki so v kolektivni zavesti zasidrani kot čas topline in povezanosti.

V najboljšem primeru prazniki ponujajo priložnost za ponovna srečanja, za obujanje tradicije, tudi za skupne rituale, za drobne pozornosti in pa tudi za tisto tiho prisotnost, na katero v vsakdanjem tempu pogosto pozabimo.

V tem času, če se seveda znamo za hip umiriti, se ustaviti in stopiti z vlaka mrzličnega iskanja praznične »sreče«, dajemo odnosom priložnost in možnost, da se drug drugemu znova približamo in se med seboj povežemo.

A vsem to ne uspe ...

Ne, jim ne. Prazniki so tako tudi čas, ko se še posebej razkrivajo razpoke v odnosih. Zlasti v družinskih, pa tudi v preostalih medosebnih odnosih, kjer meje niso jasne, kjer je prisotna posesivnost ali nerešeni, pod preprogo skriti konflikti. Pri takšnih družinskih dinamikah praznično druženje pogosto poteka pod tiho prisilo. Bližina, ki naj bi povezovala, postane vir napetosti, trenj in pogosto odpira stare čustvene rane.

Svoje tukaj doda še kultura praznične idealizacije, ki praznike predstav­lja kot prizor popolne harmonije, prijaznosti in družinske sreče. Vsak odmik od te podobe hitro rodi razočaranje in frustracijo, ne le nad drugimi, temveč tudi nad samim seboj. Zaradi visokih pričakovanj, ki so okuženi z iluzijo popolnosti, smo manj tolerantni do povprečnosti in ta odstopanja so pogosto motiv za vznik konfliktov v medosebnih odnosih.

Osebni arhiv

Ljudi lahko tovrstni prazniki spravijo še v večjo stisko.

Iz osebnih izkušenj lahko rečem, da je največ povpraševanj po terapevtski pomoči prav na začetku leta, torej po praznikih, ko ljudje začnejo analizirati, kaj se jim je med prazniki zgodilo. Začnejo dojemati, da so dovolili, da so med družinskim srečanjem spet na površje prodrli stari vzorci, frustracije, napetosti in zamere, ki so zanje nefunkcionalne. Ravno takšne neprijetne, boleče izkušnje pa so priložnost za iskreno samospoznavanje in priložnost za osebnostno rast. Ta se namreč nikoli ne dogaja v izolaciji, ampak so ravno odnosi tisti, ki nam kažejo, na kaj se odzovemo, kaj v nas vzbuja določene napetosti, nas vodi v ponavljajoče se odzive, reakcije ali izbire.

Celoten intervju preberite v decembrski številki revije Obrazi 12/25. Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.