M. S., arhiv DL

M. S., arhiv DL

Svetovni dan krvodajalcev, ki so ga na skupščini Svetovne zdravstvene organizacije leta 2005 sprejele vse države članice, letos poteka pod geslom "Več krvi. Več življenj." Na območju Centra za transfuzijsko dejavnost v Novem mestu bojazni, da bi zanimanje za krvodajalstvo upadlo, za zdaj ni.

"Sodelovanje z Rdečim križem se je od leta 2008 bistveno izboljšalo; od takrat do lani smo imeli 1.357 odvzemov več. Tudi v lanskem letu so rezultati bistveno boljši,“ zadovoljno ugotavlja vodja centra Vesna Hrašovec, ki dodaja, da temu gotovo pripomore tudi to, da so uvedli dodatni dan za odvzeme. Po novem lahko kri darujemo v ponedeljek, torek in četrtek od 7. do 10.30.

"Absolutno zadostimo potrebam novomeške bolnišnice. Res pa je, da potrebe naraščajo. Operativni posegi so bistveno bolj komplicirani, v Ljubljani se izvajajo tudi transplantacije različnih organov, za kar vse je potrebna dodatna kri,“ pravi Hrašovčeva.

Potreba po darovanju krvi vsako sicer vsako leto med počitnicami naraste; kri ima svoj rok trajanja, 42 dni. "

Krvodajalce takrat, ko imamo preveč določene krvne skupine, preusmerimo, da pridejo kdaj drugič. Res je, da med poletjem število krvodajalcev upade, vendar po drugi strani je v tem času tudi manj nujnih operativnih posegov,“ razlaga vodja novomeškega centra, ki hkrati vendarle poudari, da je v tem času žal tudi več prometnih nesreč in zato potreba po krvi skoraj nezmanjšana.

Čehi, Avstrijci in Nemci za plazmo plačujejo

V Sloveniji ima krvodajalstvo dolgoletno tradicijo; že marca 1953 je bila namreč v Zagorju prva množična krvodajalska akcija, kar pomeni, da je krvodajalstvo pri nas najbolj množična oblika solidarnostnega dejanja. V skladu z evropskimi direktivami sicer krvodajalstvo temelji na prostovoljstvu.

Vendar pa je pri preskrbi s krvjo treba ločiti darovanje oz. dajanje polne krvi in plazme. Darovanje polne krvi je v večini evropskih držav prostovoljno in neplačano. Prav tako je zbiranje plazme praviloma prostovoljno in neplačano, razen v Avstriji, Nemčiji in na Češkem, kjer jo plačujejo.

Lani je v Sloveniji prišlo do številnih polemik na račun plačevanja krvi, saj so se v enem izmed avstrijskih nakupovalnih središč streljaj od slovenske meje pojavili številni letaki v slovenščini, ki so nagovarjali k darovanju krvi za 22 evrov. Šlo je za odvzem plazme; v omenjenih državah odvzeme plazme izvajajo predvsem transfuzijske ustanove in podjetja, ki se ukvarjajo z izdelavo zdravil iz plazme.