Profimedia

Ko razmišljamo o svojih navadah, redko priznamo, da so nekatere tudi zares škodljive. Tako so vtkane v naš vsakdan, da jih ne doživljamo več kot izbiro, ampak kot del sebe. Jutranja utrujenost, ki jo preženemo s kavo. Večer, ki se podaljša za eno epizodo preveč. Telefon, ki ga vzamemo v roke skoraj brez zavedanja.

Zakaj sploh pride do tega? Krivo je dejstvo, da imajo naši možgani radi ponavljanje. Vsakič, ko neko vedenje ponovimo, se med nevroni krepijo povezave, ki to vedenje naredijo še bolj avtomatsko. Nevroznanstveniki to opisujejo kot proces nevroplastičnosti – sposobnost možganov, da se prilagajajo našim navadam. Raziskave so pokazale, da se z vsakim ponavljanjem določene rutine aktivira bazalni ganglij, del možganov, ki je odgovoren za avtomatizacijo vedenja. Zato navade sčasoma ne zahtevajo več zavestne odločite, ampak se preprosto zgodijo.

PREBERITE TUDI:

Osebna rast

Ujeti v skrb? Tako umirimo um, ki ne neha premlevati

Prav tu je razlog, zakaj jih pogosto ne opazimo. Ne zaznamo več, da nekaj počnemo, temveč imamo občutek, da “taki pač smo”. A to vseeno ni tako zelo nedolžno, kot se morda zdi na prvi pogled. Nekatere naše navade namreč lahko dokazano na dolgi rok pomembno vplivajo na naše kognitivne sposobnosti, razpoloženje in zdravje možganov.

Obstaja več vsakodnevnih vzorcev, ki lahko postopoma slabijo kognitivne funkcije.

Pomanjkanje spanja

Kronično pomanjkanje spanja ne pomeni le utrujenosti. Med spanjem možgani dobesedno “počistijo” presnovne odpadke in utrjujejo spomine. Raziskave kažejo, da že ena noč slabega spanca zmanjša sposobnost učenja in koncentracije. Dolgoročno se poveča tudi tveganje za nevrodegenerativne bolezni.

Pretirano uživanje alkohola

Alkohol vpliva na komunikacijo med nevroni in lahko pri dolgotrajni uporabi povzroči zmanjšanje volumna možganov, zlasti v predelih, odgovornih za spomin in odločanje. Občasno pitje praviloma ne predstavlja težave, kronična raba pa pušča merljive posledice.

Kajenje

Kajenje ne vpliva le na pljuča in srce. Toksini iz cigaret povzročajo oksidativni stres in vnetne procese, ki pospešujejo propadanje možganskega tkiva. Študije kažejo povezavo med dolgotrajnim kajenjem in večjim tveganjem za demenco.

Profimedia

Nezdrava prehrana

Možgani porabijo ogromno energije, zato so občutljivi na kakovost hrane. Prehrana z veliko sladkorja in transmaščob vpliva na vnetne procese in lahko oslabi sinaptično plastičnost – sposobnost učenja. Nasprotno pa omega-3 maščobne kisline in antioksidanti podpirajo delovanje nevronov.

Pomanjkanje telesne aktivnosti

Gibanje ne vpliva le na telo, temveč neposredno na možgane. Med telesno aktivnostjo se sprošča BDNF, beljakovina, ki spodbuja rast novih nevronov in krepi povezave med njimi. Pri sedečem načinu življenja tega učinka ni, kar se sčasoma pokaže kot upad kognitivnih funkcij.

Pretiran stres

Kratkotrajen stres je normalen odziv, kronični stres pa ima drugačen učinek. Povišane ravni kortizola lahko poškodujejo hipokampus – del možganov, ki je ključen za spomin. To je eden od razlogov, zakaj dolgotrajna napetost vpliva na zbranost in sposobnost razmišljanja.

Pomanjkanje duševne stimulacije

Profimedia

Možgani delujejo po načelu “uporabi ali izgubi”. Če jih ne izzivamo z novimi informacijami, učenjem ali reševanjem problemov, se povezave med nevroni slabijo. Prav zato imajo ljudje, ki ostajajo mentalno aktivni, pogosto počasnejši kognitivni upad.

Preveč časa pred zasloni

Dolgotrajna izpostavljenost zaslonom vpliva na pozornost in spanec. Stalno preklapljanje med vsebinami zmanjšuje sposobnost globoke koncentracije, modra svetloba pa zavira izločanje melatonina, kar dodatno poslabša kakovost spanja.

Kaj si velja zapomniti

Človeški možgani so izjemno prilagodljiv organ, vendar ta prilagodljivost ni nevtralna – krepi tisto, kar redno počnemo. Oblikovanje dobrih navad in zmanjševanje škodljivih zato ni le vprašanje discipline, temveč način, kako dolgoročno vplivamo na lastno sposobnost razmišljanja, pomnjenja in čustvene stabilnosti.

Na koncu ne gre za popolnost, temveč za smer. Možgani se ne spremenijo zaradi ene odločitve, temveč zaradi vzorca, ki ga ponavljamo. In prav v tem je tudi dobra novica – enako kot se navade neopazno oblikujejo, jih lahko z majhnimi premiki začnemo tudi spreminjati.