Šokantno odkritje: To je biološka vez med debelostjo in smrtonosnim rakom
Znanstveniki so odkrili biološko povezavo, ki pojasnjuje, zakaj sta debelost in sladkorna bolezen povezani z agresivnim rakom.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Znanstveniki so končno razbili kodo, ki povezuje debelost in sladkorno bolezen z enim najbolj smrtonosnih rakov. Nova študija raziskovalcev z Univerze v Birminghamu razkriva, da so v telesu aktivni isti geni, ki presnovne težave spreminjajo v »gorivo« za tumorje.
»Vemo, da imajo ljudje z debelostjo ali sladkorno boleznijo običajno slabše izide zdravljenja raka trebušne slinavke, vendar biološki razlogi za to do zdaj niso bili jasni,« pojasnjuje vodilni avtor študije dr. Animesh Acharjee, ki je objavljena v reviji Cancer Medicin.
Šest ključnih genov
Raziskovalci so analizirali genetske podatke iz javno dostopnih zbirk in primerjali, kako se šest ključnih povzročiteljev raka trebušne slinavke obnaša pri zdravih posameznikih v primerjavi z osebami z debelostjo. Geni ITGAM, PECAM1, CCL5, STAT1, STAT2 in CD44 so vključeni v procese vnetja, kopičenja imunskih celic in presnovo maščob. Ugotovili so, da je vseh šest genov pri posameznikih z debelostjo močneje izraženih.
Z metodo sekvenciranja RNA posameznih celic iz vzorcev pacientovih tumorjev so nato razkrili, da določena skupina imunskih celic (makrofagov in monocitov znotraj tumorskega okolja), izraža teh šest genov na bistveno višjih ravneh kot druge celice. To nakazuje, da je prav ta skupina celic morda ključni krivec za napredovanje in ponovitev tumorja.
Zakaj je odkritje pomembno
Rak trebušne slinavke je eden najtežje ozdravljivih rakov, saj se pogosto odkrije šele v naprednih stadijih. Operativni poseg je možen le pri približno 15 odstotkih bolnikov, pri približno 80 odstotkih operiranih pa se bolezen po zdravljenju ponovi.
Imunske in vnetne poti, ki poganjajo presnovne bolezni, po novih ugotovitvah igrajo pomembno vlogo tudi pri raku trebušne slinavke. Sodelujejo lahko pri izogibanju tumorja imunskemu odzivu telesa in pri ponovitvi bolezni po operaciji. Z uravnavanjem aktivnosti teh genov bi lahko v prihodnje zmanjšali kronično vnetje in izboljšali uspešnost operacij, zlasti pri bolnikih s presnovnimi težavami.
»Študija poudarja, kako se kronično vnetje in presnovne motnje prepletajo z biologijo raka,« pravi dr. Simon Jones, ki je sodeloval pri raziskavi. »Razumevanje teh skupnih mehanizmov je nujno, če želimo izboljšati rezultate za bolnike, ki poleg raka živijo še z drugimi dolgotrajnimi bolezenskimi stanji.«