Žita v prehrani nam dajejo energijo in varujejo srce
Žita so del naše vsakdanje prehrane – okusen in hranilen vir beljakovin, vitaminov, mineralov, vlaknin, energije – in odlični varuhi zdravja.

Vključitev polnovrednih žit v dnevni jedilnik ne bo le obogatila vaše prehrane. Ker so žita polna vitaminov, mineralov, vlaknin in ogljikovih hidratov, imajo ljudje, ki jih uživajo, več energije in večjo potrebo po gibanju. Več raznolikih žit v prehrani torej pomeni več gibanja in manj skladiščenja maščob, sladkorja, slabega holesterola v telesu in več zdravja. V nadaljevanju so žita, ki najuspešneje varujejo srce.
Oves
Oves spada v družino »zajtrkovalnih« žit, saj je sladek. Oluščen se uporablja za rižote, tisti v ovoju pa je primeren za čaj, ki deluje zdravilno na sluznico in sečne poti. Je bogat vir vlaknin, poleg tega vsebuje mešanico obeh esencialnih tipov vlaknin (55 odstotkov topnih in 45 odstotkov netopnih).
Med topnimi vlakninami je betaglukan, polisaharid (veriga molekul glukoze), ki mu pripisujem največ zdravstvenih pohval. Betaglukan pripomore k uravnavanju holesterola in občutno zniža stopnjo tveganja za srčno-žilne bolezni in morebitno kap.
Privoščite si torej oves: najprej ga popražite, zalijte z vodo, pol ure kuhajte in ohlajenega po želji sladkajte z medom in limono. Kadar ne pripravljate ovsenega čaja ali mleka, temveč oves kuhate kot žito, ga kuhajte 20 minut v razmerju ena skodelica ovsa in štiri skodelice vode.

Ajda
Čeprav ajda ni žito, temveč spada med dresnovke, njeni sorodnici sta na primer rabarbara in kislica, jo kljub temu uvrščamo med žita. Ne vsebuje glutena in je bogat vir beljakovin, ki so kakovostnejše od beljakovin pšenice in celo mesa, po aminokislinski sestavi pa jih prekašajo samo beljakovine kokošjega jajca. Bogata je tudi s kalcijem, železom, vitamini, jodom in cinkom.
Uporabljamo jo v juhah, golažu in kot dodatek mesnim jedem. Za tiste, ki ne jedo mesa, bo ajdova kaša z gobami prava poslastica. Ajda deluje zdravilno proti visokemu krvnemu tlaku, sladkorni bolezni in revmatizmu. Kuhamo jo 20 minut. Na skodelico ajde damo dve skodelici vode.

Proso
Proso je v Evropi prisotno šele krajši čas. Ker deluje blagodejno na želodec, vranico in trebušno slinavko, ga priporočajo tistim, ki uživajo antibiotike, saj naj bi pomagal obnavljati črevesno floro. Je tudi pravi balzam za druge črevesne bolezni.
Od mineralov vsebuje večje količine fosforja, magnezija in železa ter silicija, ki jih v drugih žitih ni. Zaradi večjih količin vitamina E, provitamina A, vitamina B in niacina proso ugodno vpliva na polt, krepi lase in nohte.

Vsebuje tudi precej beljakovin, od tega kar osem esencialnih aminokislin, kar je zelo zanimivo za vegetarijance oziroma vegane. Ker proso po zaužitju v telesu deluje alkalno, to med drugim ugodno vpliva na vsebnost kalcija v tkivu. Vsebnost vitamina B in holina pa zavira kopičenje holesterola in tvorbo žolčnih kamnov ter bolezni ožilja.
Privoščite si proso: če ga uživate kot samostojno jed, ga pred kuhanjem od dve do tri minute pražite v ponvi. Majhna prosena zrna so lahko bela, siva, rumena ali rdeča. Eno skodelico prosa zalijte z dvema skodelicama in pol vode ter kuhajte od 25 do 30 minut.
Preberite tudi:
- Strupi v okolju, stres in nezdrave navade povečajo potrebe po hranilih
- Napake pri prehranjevanju, zaradi katerih se hitreje zredimo
- Zakaj je vitamin B tako pomemben in kako ga vključiti v prehrano?
Bulgur
Bulgur že nekaj let velja za uspešnico zdrave prehrane, a še vedno nanj kar malo pozabljamo, tudi nutricionisti in prehranski strokovnjaki. Kar pogosto je na trgovinskih policah, a se mu mnogi raje izognejo, saj ne vedo, kako ga pripraviti. Velja sicer za eno osnovnih živil držav Bližnjega in Srednjega vzhoda, vse pogosteje ga uporabljajo v prehrani tudi drugod po svetu. Je odlična alternativa drugim prilogam.

A kaj pravzaprav je? Gre za pšenico, ki jo najprej delno skuhajo, nato pa posušijo, olupijo in zmeljejo. Danes poleg opisanega postopka pogosto uporabljajo način instantiziranja, kar pomeni, da zrna segrevajo na pari, nato pa jih zdrobijo.
Bulgur je odlično dietno ter hkrati okusno hranilno živilo. Vsebuje veliko beljakovin in mineralov, med katerimi izstopajo mangan, cink, železo in kalij, pa vitaminov B-kompleksa in vlaknin, zato odlično vpliva na prebavo. Nutricionistiin prehranski strokovnjaki ga priporočajo tudi sladkornim bolnikom in tistim s kardiovaskularnimi obolenji, nekatere raziskave pa so pokazale, da preprečuje nastanek žolčnih kamnov.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se