Profimedia

Evropski voditelji so o kontroverznem mirovnem načrtu v 28 točkah, ki so ga pripravili ameriški in ruski uradniki, spregovorili ob robu vrha G20 v južnoafriškem Johannesburgu. Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je vrh bojkotirala.

Kot so v skupni izjavi zapisali evropski voditelji, »prvi osnutek načrta v 28 točkah vključuje pomembne dele, ki bodo ključni za pravičen in trajen mir. Zato menimo, da je osnutek osnova, ki pa bo terjala dodatno delo.« Znova so poudarili tudi, da vztrajajo pri »načelu, da se mej ne sme premikati s silo. Skrbijo nas tudi predlagane omejitve za ukrajinsko vojsko, zaradi katerih bi bila Ukrajina ranljiva za napad v prihodnosti.«

Ukrajinska predaja?

Razkrit mirovni načrt za Ukrajino v 28 točkah

Kot sporne so izpostavili tudi dele, povezane z Evropsko unijo in zvezo Nato, ki da terjajo soglasje evropskih držav in drugi članic Nata.

Izjavo so med drugim podpisali predsednik Evropskega sveta Antonio Costa, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, francoski predsednik Emmanuel Macron, nemški kancler Friedrich Merz, italijanska premierka Georgia Meloni, britanski premier Keir Starmer, poljski premier Donald Tusk in drugi, tudi kanadski premier Mark Carney in japonska premierka Sanae Takaiči.

Pod velikim pritiskom

Kot je za Euronews potrdil eden od uradnikov Evropske unije, pred rokom, ki ga je ZDA določila Ukrajini, potekajo »intenzivni diplomatski napori.«

Kijev je sicer zaradi načrta, ki ga mora po navedbah Trumpa sprejeti do četrtka, pod velikim pritiskom. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je zaradi dogajanja v petek v čustvenem nagovoru državljanom sporočil, da je Ukrajina na prelomni točki, ko lahko »izgubi dostojanstvo ali ključnega zaveznika.«

Da je Kijev pod »ogromnim« pritiskom, je potrdil tudi uradnik EU, ki je dejal, da se bodo ukrajinske evropske zaveznice pod vodstvom Francije in Združenega kraljestva na osnutek načrta odzvale s svojim predlogom.

Najbolj sporni deli

Ključne točke, ki so za Evropo v načrtu sporne, so povezane z ukrajinsko suverenostjo, ozemlji, ki naj bi končala v ruskih rokah, in vojnimi reparacijami, ki jih mora po mnenju Evrope plačati Rusija. Slednje vprašanje je povezano zlasti z milijardami zamrznjenih sredstev ruske centralne banke, ki se večinoma nahajajo v EU, zlasti v Belgiji. Evropska unija namreč že mesece išče način, kako bi lahko ta zamrznjena sredstva uporabila kot tako imenovano reparacijsko posojilo Ukrajini, da bi ta lahko z njimi pokrila vojaške in proračunske potrebe za leti 2026 in 2027.

Trump dal rok Ukrajini

Zelenski dramatično: "Ali 28 težkih točk ali ekstremno težka zima"

Osnutek načrta, ki je okoli tega vprašanja sicer precej nejasen, namreč predvideva, da bi zamrznjena sredstva »odmrznili« in jih prenesli v investicijska sklada, enega za Ukrajino in drugega za Rusijo. Od obeh skladov bi imele seveda največ koristi ZDA.

Eden od evropskih uradnikov, ki je za Euronews spregovoril pod pogojem anonimnosti, je dejal, da je »presenetljivo videti tako raven gospodarske brutalnosti.«