Profimedia

Medtem ko države zaradi ostrih nasprotovanj držav proizvajalk nafte na čelu s Savdsko Arabijo in njenimi zaveznicami, kot so Združeni arabski emirati, Indija in Bolivija, niso uspele doseči soglasja, da bi v zaključne sklepe konference umestile globalni načrt za prehod od fosilnih goriv, pa ti vsebujejo poziv državam, naj na prostovoljni bazi pospešijo svoje podnebne ukrepe, in pri tem upoštevajo sporazum o prehodu od fosilnih goriv, ki so ga države potrdile pred dvema letoma na podnebni konferenci v Dubaju.

Brazilija se je sicer zavezala, da bo dialog o dosegu globalnega načrta za prehod od fosilnih goriv med državami peljala naprej tudi po zaključku COP30, je na plenarni seji napovedal predsedujoči COP30 Andrea Correa do Lago.

Podnebna konferenca ZN podaljšana

COP30: Spopad za opustitev fosilnih goriv se zaostruje

"Vem, da so imeli nekateri od vas višje ambicije. Vem, da bodo mladi in civilna družba zahtevali, da storimo več," je poudaril do Lago in dodal, da si bo v prihodnjem letu prizadeval za napredek na tem področju.

Dva načrta

Napovedal je aktivnosti za oblikovanje dveh načrtov - enega za ustavitev krčenja gozdov in enega za prehod od fosilnih goriv, ki pa ne bosta del uradnega procesa pod okriljem ZN. V prihodnjih mesecih namerava Brazilija organizirati tudi pogovore na visoki ravni, ki jih bo vodila znanost in v katere bodo vključili predstavnike vlad, industrije in civilne družbe. V okviru tega bo potekala tudi prva konferenca o postopnem opuščanju fosilnih goriv aprila prihodnje leto v Kolumbiji.

Na prizorišču COP30

Sredi odločilnih razprav izbruhnil požar, delegati evakuirani (video)

Države v zaključnih sklepih med drugim pozivajo tudi k prizadevanjem razvitih državah za vsaj potrojitev sredstev do leta 2035, s katerimi bi pomagale revnejšim državam pri prilagajanju na posledice podnebnih sprememb. Besedilo tudi jasno določa, da gre za sredstva, ki so del lani v Bakuju sprejetega finančnega cilja, na podlagi katerega morajo bogate države državam v razvoju do leta 2035 zagotoviti 300 milijard dolarjev na leto za financiranje podnebnih ukrepov.

Profimedia

Kritike predsedstva

V razpravi na plenarni seji je sicer več držav, kot so Čile in Panama, kritiziralo predsedstvo COP30, da ni zagotovilo transparentnega pogajalskega procesa. Ob nasprotovanju Kolumbije šibkemu dogovoru na področju blaženja podnebnih sprememb pa je brazilsko predsedstvo tudi prekinilo nadaljevanje seje. Kolumbija brazilskemu predsedstvu očita, da v pogajalskem proces niso upoštevali njenega glasu in niso dovolili obrazložitev njenega stališča med potrjevanjem sklepov na plenarni seji.

Minister Kumer: Ne smemo izgubiti zagona globalnega sodelovanja

Kot so pojasnili na ministrstvu za okolje podnebje in energijo, Belemski paket predstavlja »minimalni skupni imenovalec, ki je zahteval pomembne kompromise vseh pogodbenic, a je omogočil soglasno podporo v okviru Pariškega sporazuma.«

Po njihovih besedah vključuje elemente, ki lahko pomagajo ohraniti dolgoročni temperaturni cilj znotraj dosega, kar ostaja prednostna naloga EU in Slovenije. »Čeprav sam po sebi ne zagotavlja zadostne ravni ambicioznosti, potrjuje, da je multilateralno sodelovanje kljub zaostrenim geopolitičnim razmeram še vedno mogoče in da Pariški sporazum ostaja živ dokument, ki deluje.«

Okoljski minister Bojan Kumer je ob sprejetju paketa poudaril, da je dogovor kljub pomanjkljivi ambicioznosti na področju blaženja pomemben zaradi ohranjanja globalnega zagona.

»Dogovor smo podprli, ker ne smemo izgubiti zagona globalnega sodelovanja, posebej zaradi najbolj ranljivih držav in skupnosti. Hkrati pa s tem izidom ne moremo biti zadovoljni,« je dejal ter dodal, da je dogovor pri blaženju »premalo ambiciozen.«
Pozdravljamo jasno zasidranost v znanosti ter nadaljevanje dela na energetskem prehodu in opuščanju fosilnih goriv, a zdaj potrebujemo hitrejše, merljive in odgovornejše ukrepanje vseh največjih onesnaževalcev. Boj za podnebne ukrepe se danes ne konča, danes je opomin, da moramo narediti več in hitreje.«