Arhiv Dolenjskega lista

Ko se je pred 15 leti preselila iz Vojvodine v Slovenijo, Sanja Lončar ni slutila, da bo kmalu zamenjala dobro službo za negotovo prihodnost nekonvencionalne, svobodne raziskovalke in novinarke, tako, da se je mož že spraševal, ali je vse čisto v redu z njo in od česa bo pa živela. Toda čas je pokazal, da se je Sanja odločila prav. Zaživela je v sozvočju z naravo, je vodja projekta Skupaj za zdravje človeka in narave, čigar društvo Ognjič mesečno izdaja novice v nakladi okrog 36.000 izvodov, ki so na voljo brezplačno. Lončarjeva je odgovorna urednica publikacije in najpogostejši avtor člankov v njej. Piše dobro brane knjige, predava ter prireja tudi seminarje o zdravem načinu življenja in prehranjevanja.

Sama se sprašuje, kam neki je izpuhtelo toliko zdravstvenih težav, da bi jih le stežka vse naštela. In malce ironično doda, da jo včasih kar malce zaskrbi, ko ugotovi, da v hiši nimajo niti ene protibolečinske tablete, nekoč pa jih je prenašala skoraj v vsaki torbici in žepu. Ko je zbolela, je spoznala, da ni več dovolj, če je zgolj simpatizer zdravega načina življenja.

Kot je povedala na sinočnjem zelo dobro obiskanem predavanju v sevniški knjižnici, zadnjem v letošnji sezoni, ki mu je dala delovni naslov "Svoje zdravje v svoje roke!", je tudi v Sloveniji vse bolj problematična kakovost hrane zaradi manipulacij pri uporabi pesticidov, genskega kontaminiranja, nove tvegane tehnologije, obsevanja in tudi pomanjkljivega obveščanja. Lončarjeva se sprašuje, zakaj slovenska jabloka potrebujejo koktajl kar osmih pesticidov?

"Že plačujemo davek za lastni pohlep!" je poudarila in se vprašala, kaj vse so nam zamolčali, denimo pri označevanju živil, pri čemer bi se zgodba o 10 let starem mesu, zaradi katerega je pred časom izbruhnila afera v sosednji Hrvaški, lahko pojavila še kje. Opozorila je na strateški pomen hrane, saj kako si drugače razlagati, da je že 58 držav prepovedalo izvoz hrane!? 866 m2 zemlje naj bi, po besedah Lončarjeve, lahko prehranilo štiričlansko družino v Sloveniji, brez krave in pujsa.

Njen predlog, če že ne za blaginjo, pa vsaj za količkaj normalno življenje, je povečanje deleža divjerasle hrane, od čemaža do gob, pri teh pa bo potrebno biti posebno pozoren, zaradi povečanega sevanja, povečanje lastne pridelave, neposrednem povezovanju s eko kmeti ter nabavljanju na veliko, v povezovanju z drugimi zainteresiranimi za zdravo in cenejše življenje, brez posrednikov.

Seveda se nakupom na oddelkih z zdravo hrano v veleblagovnicah in tudi v specializiranih trgovinah ne bo moč povsem izogniti. "Nekateri izdelki so dejansko dražji, vendar po prvem šoku ugotovite, da je v celoti gledano takšen življenjski slog veliko cenejši," iz svojih izkušenj zagotavlja Sanja Lončar.

Galerija

Arhiv Dolenjskega lista