Shutterstock

Rastlina izvira iz Andov in tudi danes so njene največje pridelovalke južnoameriške države: Peru, Bolivija, Ekvador. Ni mi znano, ali jo v Sloveniji kdo komercialno goji ali ne. Jo pa dobimo brez problema v vseh običajnih živilskih trgovinah.

Slaba stran je le, da je nekoliko dražja od drugih žit (riža, ječmena, prosa, ajde), vendar vam kljub temu priporočam, da jo poskusite in vsaj občasno uvrstite na svoj jedilnik – zaradi okusnosti, raznovrstnosti priprave ter, najpomembnejše, zaradi njenih zdravilnih in prehranskih lastnosti.

Prehrana

Kvinoja je zelo zdravo živilo. Vsebuje veliko beljakovin, kar 14 odstotkov. Vsebuje tudi devet esencialnih aminokislin, največ je lizina, pa veliko mineralov: kalcija, fosforja, magnezija, železa, ter vlaknin. Znana je tudi po velikem deležu kakovostnih maščob, predvsem je bogata z omega 3.

Ker ni žito, ne vsebuje glutena, zato je izredno pomembno živilo za vse, ki so alergični nanj. Botanično je sorodnik špinače, pese in amaranta.

Inki so jedli tudi liste kvinoje, kar niti ni čudno, če vemo, da je bližnji sorodnik špinače. Sedaj uporabljamo le semena, ki so lahko bledo rumene, rdeče ali črne barve.

Kvinoja je okusna in lahka za pripravo. Primerna je tako za slane kot tudi za sladke jedi. Dajemo jo v mineštre, narastke, nadeve, rižote, solate, pecivo … Uporabljamo jo tudi namesto prosa, recimo za zajtrk. Dobi se celo kvinojino (rastlinsko) mleko, kruh in testenine.

Semena kvinoje so naravno zaščitena pred škodljivci in ptiči s tanko plastjo saponinov, zaradi katerih so grenkega okusa in jih zato živali ne jedo. Pred kuhanjem moramo torej kvinojo dobro oprati v vroči vodi, da te saponine speremo. Pri kupljeni v trgovini je to navadno že narejeno, kljub temu pa priporočam, da jo pred kuho preventivno dobro operete.

Sicer je pa njena priprava preprosta. Skuhamo jo kot riž, na primer. Na kozarec kvinojinih zrn damo dva kozarca vode. Kuhamo jo 10 do 15 minut. Lahko pa jo damo tudi direktno v mineštre in juhe. Če jo želimo uporabiti v smutijih ali solatah, pa jo prej skuhamo.

Profimedia

Piškotki s kvinojo

Kvinoja je okusna tudi v sladkih jedeh.

Sestavine: 

• ½ skodelice mletih mandljev, 
• ½ skodelice kokosovih ostružkov, 
• 100 g kuhane kvinoje, 
• ½ skodelice ovsenih kosmičev, 
• 2 žlici čijinih semen, 
• 3 žlice sladkorja, 
• 1 jajce, 
• 1 žlica kokosove maščobe,
• ščep soli,
• vanilin sladkor.

Priprava: 

Vse sestavine zmešamo v skledi. Če je treba, kokosovo maščobo prej stopimo in nato vlijemo k preostalim sestavinam. Vse dobro premešamo. Damo v hladilnik za pol ure. Nato z rokami oblikujemo kroglice, ki jih odlagamo na pekač, obložen s peki papirjem. Malce jih potlačimo. Pečemo na 190 stopinjah Celzija od 10 do 15 minut. Vzamemo iz pečice in pustimo, da se piškotki ohladijo.

Zdravilo

Poleg tega, da je kvinoja izredno hranilna, je zelo zdravo živilo, ki pomaga pri številnih zdravstvenih težavah. Zato jo nekateri uvrščajo med superživila. Znano je, da preprečuje in pomirja vnetja, znižuje krvni tlak, pomaga pri tvorbi nevronov, ugodno deluje na srce in ožilje, krepi kosti zaradi visoke vsebnosti kalcija, pomaga pri hujšanju …  

Priporočajo jo tako doječim materam kot otrokom in starejšim. Je lahko prebavljiva, se ne lepi na stene želodca tako kot druga žita in ga ne obteži. Zaradi visoke vsebnosti vlaknin ugodno vplivana prebavo in preprečuje zaprtje. Za zdravje jo vključimo v redno prehrano.

Kozmetika

Kot je postala kvinoja izredno modna in priljubljena v prehrani, tako jo vse pogosteje srečamo tudi v številnih kozmetičnih izdelkih. Najdemo jo povsod, od krem proti staranju do šamponov za lase. Vsebuje veliko vitaminov A in E ter antioksidantov. Spodbuja tvorbo kolagena, prožnost kože. Kozmetična industrija jo veliko uporablja v obliki hidroliziranih kvinojinih proteinov. Za domačo uporabo pa lahko preizkusite njene učinke v maski za obraz.

Profimedia

Kvinojina maska za sijočo polt

Ob večkratni uporabi zmanjša pigmentacijo kože, kožo napne, izboljša problematično in aknasto kožo.

Sestavine: 

• ½ skodelice kuhane kvinoje, 
• 1 žlička medu, 
• 1 žlica jogurta (mlada, aknasta koža) ali kisle smetane (starejša ali suha koža).

Priprava: 

Kuhano kvinojo, med in jogurt ali kislo smetano zmiksamo s paličnim mešalnikom v gladko zmes. Namažemo si jo na očiščen obraz in vrat ter pustimo, da se posuši, vsaj 15 minut. Nato speremo z mlačno vodo.

Zmes, ki nam ostane, spravimo v kozarček in v hladilniku hranimo do pet dni. Masko si nanesemo lahko tudi vsak dan, dokler ne porabimo vse zmesi. Če se nam zdi, da je maska koristila naši koži, lahko po tednu dni postopek ponovimo.

Vrt

Kvinoja je izredno skromna in nezahtevna rastlina. Je enoletnica. V svoji domovini uspeva na visoki nadmorski višini v Andih na 4.000 m nadmorske višine. Prenese tako zmrzal (do –5 stopinj Celzija) kot visoke temperature (35 stopinj Celzija). Za nizke temperature je občutljiva le med cvetenjem.

Zanjo je znano, da uspeva tam, kjer druge kulturne rastline težko preživijo. 

Glede tal je to izredno nezahtevna rastlina, uspeva v peščenih, revnih tleh. Za sušo ni občutljiva. Zanjo je znano, da uspeva tam, kjer druge kulturne rastline težko preživijo. Nima škodljivcev ali bolezni. Zaradi tega je zelo primerna in pomembna rastlina za ekološko pridelavo.

Pri nas raste vsepovsod plevel – metlika, ki je najbližji sorodnik kvinoje, zato sem prepričana, da bi tudi kvinoja zelo dobro uspevala.

Zanimivosti

Inki so to rastlino redno uživali in so jo zelo cenili. Poglavar jo je ob solsticiju posadil z zlato žlico. Indijanci so to zanje izredno pomembno rastlino uporabljali tudi v svojih verskih obredih, zato so jo španski osvajalci, ki so želeli Indijance pokristjaniti, prepovedali gojiti in uporabljati ter jih prisilili gojiti žito. Ponoven vzpon je kvinoja doživela v 80. letih, ko so tudi v razvitih državah odkrili njeno prehransko vrednost. OZN je leto 2013 celo razglasil za leto kvinoje.