Arhiv Štajerskega Tednika

Če tudi vi ne ostanete ravnodušni ob plesnivi ali pokvarjeni hrani in imate občutek, da razmetavate z denarjem ali preprosto hrane ne znate skladiščiti, ker je kupujete preveč, vam v nadaljevanju predstavljamo vrste hrane, ki jim ni treba romati že ob najmanjšem madežu plesni v smeti. Plesni je lahko več vrst in vse niso nujno nevarne ali strupene. Plesnenje najpogosteje povzročijo mikrobi Aspergillus in Penicillium ter Botrytis, ki jih prepoznamo po značilni beli plesni na sadju. Plesni, ki se pojavijo na izdelkih iz kruha, na mesu ali predelanih salamah, so običajno precej nevarnejše. Nekatere celo kot stranski produkt proizvajajo mikotoksine, med katerimi je najnevarnejši aflatoksin, ki naj bi povzročal raka. A največjo težavo nam predstavlja dejstvo, da četudi odrežemo viden del plesni, še ne pomeni, da je preostali del hrane užiten.

Česa ne smemo uživati, ko opazimo plesen

- Mehkih in mastnih sirov (tilzit, gavda, edamec, ementaler, zdenka sir, tudi razni sirni in skutni namazi);
- Mlečnih izdelkov (jogurta, kefirja, pinjenca, sirotke);
- Oreščkov (mandljev, orehov, lešnikov, indijskih oreščkov, makadamije …)
- Stročnic (slabo skladiščenega boba, fižola ali graha, pa tudi leče, čičerike)

- Vseh vrst pekovskih izdelkov (kruh, žemljice, razno sladko in slano pecivo)

- Džemov, marmelad

Preberite več v Štajerskem Tedniku