arhiv lokalno.si

##IMAGE-4026066##

Od zadnjega testa piščančjih hrenovk je minilo dvanajst let, zato so se  na Zvezi potrošnikov Slovenije odločili, da jih ponovno postavijo pod drobnogled. Na analizo v laboratorij so poslali 12 izdelkov. Preverili so njihovo kemijsko in senzorično kakovost ter varnost. Posebno pozornost so namenili tudi označevanju. Kot pravi Nika Kremić, strokovna sodelavka za prehrano na ZPS, bi z vidika kemijskih parametrov lahko rekli, da gre trend v smeri poslabšanja. Pri senzoričnih lastnostih in razmerju med beljakovinami in maščobami pa so se izdelki na tokratnem testu odrezali malenkost bolje kot pred leti.

Med bolje ocenjenimi so dražji izdelki in izdelki za otroke

Čeprav se na testih ZPS velikokrat izkaže, da cena ne odraža kakovosti, so tokrat na vrhu dražji izdelki. Za zmagovalca so odšteli 12,45 €/kg. Za 5,45 €/kg, lahko kupite hrenovke, ki so še vedno dobro ocenjene.

Dobro je vedeti

Kdaj je hrenovka »piščančja« hrenovka? Ime »piščančja hrenovka« je dovoljeno le, če njena minimalna kakovost ustreza zahtevam pravilnika[1]. Perutninske hrenovke, med katere spadajo tudi piščančje, morajo vsebovati najmanj 70 odstotkov mesnega testa, od katerega je vsaj polovica piščančjega in največ 20 odstotkov maščobe. 

Kaj izdelki vsebujejo poleg mesa? Vsebujejo še številne druge sestavine: vodo, piščančje kožice in sol, lahko tudi dekstrozo, krompirjev škrob, grahovo moko, prehranske vlaknine, začimbe, aditive in arome.

Več beljakovin = boljša ocena – Glede na to, da si pri mesnih izdelkih želimo čim več mesa in malo maščobe, so ocenili razmerje med beljakovinami in maščobo. Večje razmerje pomeni boljšo oceno, saj takšen izdelek vsebuje več beljakovin, torej mesa.

Različne količine vezivnega tkiva – Pri mesnih izdelkih, kot so barjene klobase in hrenovke, pogosto uporabljajo tudi manj kakovostne dele mesa, ki vsebujejo več vezivnega tkiva. Tega je največ v ovojnicah, kožicah in kitah.

Pozorni bodite tudi na navodila za ravnanje z izdelkom po odprtju embalaže. Glede na navodila proizvajalcev, ki so jih našli le na štirih izdelkih, je treba piščančje hrenovke ali klobase porabiti v petih dneh po odprtju, nekatere celo isti dan ali takoj po odprtju. Seveda jih je treba pred odprtjem in po njem hraniti v hladilniku. Kar pri osmih izdelkih so pogrešali informacijo, kako ravnati z izdelkom po odprtju.

Preberite še ...

Trendi

Presenetite jo drugače kot običajno

Izdelki na tokratnem testu so bili brez neželenih bakterij

Hrenovke spadajo med mikrobiološko občutljivo in hitro pokvarljivo živilo, zato so na testu preverili morebitno prisotnost enterobakterij, ki so pokazatelj ustrezne higiene med proizvodnjo. Rezultati so bili zelo dobri, saj v nobenem od vzorcev niso zaznali omenjenih bakterij.

Na voljo so izdelki brez aditivov

Najpogosteje uporabljen aditiv v piščančjih hrenovkah in klobasah je konzervans natrijev nitrit. Ker  pomeni tveganje za zdravje, je bolje, da ga je v živilu čim manj.

# Med toplotno predelavo živila se iz nitrita in beljakovin tvorijo zdravju škodljivi genotoksični in rakotvorni nitrozamini. O tem si lahko več preberete na naslednji povezavi: https://www.zps.si/nasveti-in-vodniki/skrb-za-zdravje-ob-izpostavljenosti-nitrozaminom-2023-05-05 

Fosfate pa mesnim izdelkom dodajo zaradi njihove sposobnosti vezanja vode, antimikrobnega učinka ter vloge emulgatorja. Perutnina že sama po sebi vsebuje fosfate, zato so proizvajalci pri teh izdelkih bolj pozorni pri njihovem dodajanju. Lahko pa bi se jim popolnoma izognili, kar dokazujejo tudi nekatere hrenovke na policah trgovin.