Profimedia

Hernija vratne hrbtenice je stanje, pri katerem medvretenčna ploščica v vratnem delu hrbtenice zdrsne ali se izboči, kar povzroči pritisk na bližnje živce oziroma hrbtenjačo. Vratna hrbtenica, ki jo sestavlja sedem vretenc (C1–C7), podpira glavo in omogoča njeno gibanje. Medvretenčne ploščice delujejo kot blažilniki; sestavljene so iz trdnega zunanjega obroča (anulus fibrosus) in mehkega jedra (nucleus pulposus). Ko zunanji obroč oslabi ali poči, lahko jedro zdrsne in povzroči hernijo, kar vodi do bolečin in nevroloških simptomov, pojasnjujejo na Ortopedski kliniki Ljubljana.

Odziv telesa na vadbo

Zakaj med premikanjem vratu slišimo pokanje in kdaj je to nevarno

Mravljinčenje

Kaj pomeni, če imamo mravljince, in kdaj bi nas morali skrbeti

Vzroki in dejavniki tveganja

Hernija vratne hrbtenice nastane zaradi kombinacije več dejavnikov. Najpogostejši vzroki so:

• Degeneracija ploščic: S staranjem medvretenčne ploščice izgubljajo elastičnost in vlago, kar jih naredi bolj dovzetne za poškodbe, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
• Nepravilna drža in sedenje: Dolgotrajno sedenje, zlasti ob delu za računalnikom, povečuje pritisk na vratno hrbtenico. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) so bolečine v vratu in hrbtu med najpogostejšimi vzroki za bolniške odsotnosti, kar je povezano s sedečim življenjskim slogom.
• Poškodbe: Prometne nesreče, padci ali nepravilni gibi lahko povzročijo razpoke v ploščicah, kar vodi do hernije, navajajo v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana.
• Genetska predispozicija: Družinska zgodovina težav s hrbtenico povečuje tveganje, saj lahko vpliva na trdnost ploščic.
• Življenjski slog: Kajenje in debelost pospešujeta degeneracijo ploščic, saj povečujeta obremenitev hrbtenice in zmanjšujeta prekrvavitev.

Hernija je najpogostejša pri ljudeh, starih med 30 in 50 let. Večkrat doleti moške zaradi večjih mehanskih obremenitev.

Profimedia

Kako prepoznamo hernijo vratne hrbtenice

Simptomi hernije so odvisni od stopnje pritiska na živce ali hrbtenjačo. Med najpogostejše spadajo:

• Bolečina v vratu: Topa ali ostra bolečina, ki se poslabša pri gibanju ali sedenju, je pogost prvi znak.
• Izžarevajoča bolečina: Bolečina se širi v ramena, roke ali prste, kar kaže na pritisk na živčne korenine.
• Mravljinčenje in odrevenelost: Občutki mravljinčenja ali odrevenelosti v rokah ali dlaneh so pogosti.
• Mišična šibkost: Težave pri dvigovanju predmetov ali šibkost v rokah lahko nakazujejo resnejše stanje.
• Omejena gibljivost: Zmanjšan obseg gibanja v vratu je pogost simptom.

Če bolečina vztraja ali se pojavijo nevrološki simptomi, kot je šibkost, je nujen obisk zdravnika.

Profimedia

Zdravljenje hernije vratne hrbtenice

Zdravljenje je lahko dolgotrajno in nas zato tudi veliko stane. Odvisno od resnosti simptomov vključuje metode, kot so:

Fizioterapija: Po mnenju strokovnjakov na Ortopedski kliniki Ljubljana fizioterapija z vajami za krepitev in raztezanje izboljša gibljivost in zmanjša bolečino.

Zdravila: Nesteroidna protivnetna zdravila lajšajo vnetje in bolečino.

Toplotna/hladna terapija: Prav tako zmanjšuje vnetja in bolečine.

Kineziologija: Individualni programi vadbe krepijo mišice in preprečujejo ponovitev težav.

Kirurško zdravljenje: Operacija ni pogosta praksa z izjemo hudih nevroloških izpadov oziroma po neuspešnem običajnem zdravljenju.

Profimedia

Preprečevanje hernije vratne hrbtenice

Preprečevanje je ključno za ohranjanje zdrave hrbtenice. WHO priporoča preventivne ukrepe, kot so:

Ergonomija: Prilagodite delovno mesto z ergonomskim stolom in pravilno višino zaslona.
Redni premori: Vsakih 30 minut se raztegnite ali sprehodite, da zmanjšate pritisk na vrat.
Vaje za krepitev: Redna vadba, kot sta plavanje ali joga, krepi mišice vratu in hrbta.
Pravilna drža: Sedite vzravnano, z rameni nazaj in glavo v nevtralnem položaju.
Zdrav življenjski slog: Opustitev kajenja in vzdrževanje zdrave telesne teže zmanjšujeta tveganje.

Profimedia

Pojavnost v Sloveniji in svetu

V Sloveniji hernija vratne hrbtenice prizadene približno 9 odstotkov prebivalstva, kar je primerljivo z evropskim povprečjem, navaja NIJZ. V Evropski uniji kar 28 odstotkov odraslih poroča o bolečinah v hrbtu ali vratu, kar je pogosto povezano s hernijo, poroča WHO. V ZDA in drugih razvitih državah so te težave še pogostejše zaradi sedečega dela, saj kar 80 odstotkov zaposlenih preživi za računalnikom več kot 6 ur dnevno.

V Sloveniji je porast težav opazen pri pisarniških delavcih, saj dolgotrajno sedenje in nepravilna drža povečujeta obremenitev vratne hrbtenice. Po podatkih Ortopedske klinike Ljubljana se število diagnoz povečuje, kar pripisujejo staranju prebivalstva in povečani uporabi tehnologije. V državah, kot so Indija in Kitajska, kjer se urbanizacija in pisarniško delo hitro širita, prav tako opažajo porast hernij.

Prva pomoč

3 preverjeni nasveti proti bolečinam v vratu za takojšnje olajšanje

Vsestranska rastlina

S tem poletnim zeliščem odženemo tesnobo, bolečine in težave s kožo