Pozor, ta dietna živila spodbudijo apetit in vodijo v prenajedanje
Nekatera živila, ki veljajo za lahka ali dietna, lahko presenetljivo povečajo željo po hrani. Strokovnjaki menijo, da nas lahko celo spodbudijo k večjemu vnosu kalorij.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Izdelki z oznakami »low-fat«, »brez sladkorja« ali »light« pogosto ustvarjajo vtis bolj zdrave izbire. Številni kupci ob takšnih napisih samodejno sklepajo, da vsebujejo manj kalorij in da pomagajo pri nadzoru telesne teže. Prehranski strokovnjaki pa opozarjajo, da je resničnost pogosto precej bolj zapletena.
Ko proizvajalci iz živil odstranijo maščobo, morajo okus in teksturo običajno nadomestiti z drugimi sestavinami. V praksi to pogosto pomeni dodajanje sladkorja, škroba ali umetnih sladil. Takšni izdelki zato niso nujno bistveno manj kalorični, hkrati pa lahko zaradi spremenjene sestave celo hitreje spodbudijo občutek lakote.
Poleg tega oznake na embalaži vplivajo tudi na to, koliko hrane pojemo. Če je izdelek označen kot »dieten«, ljudje pogosto posežejo po večji porciji, ker menijo, da je bolj zdrav ali manj kaloričen.
Zakaj nas »dietna« hrana lahko naredi bolj lačne
Raziskave kažejo, da imajo maščobe in beljakovine pomembno vlogo pri občutku sitosti. Hrana, ki vsebuje več teh hranil, nas praviloma nasiti za dalj časa. Nasprotno pa živila z veliko rafiniranih ogljikovih hidratov pogosto povzročijo hitrejše nihanje krvnega sladkorja, kar lahko kmalu znova sproži občutek lakote.
Ko izdelek vsebuje manj maščob, a več sladkorja ali škroba, lahko pravzaprav hitreje poveča željo po dodatnem obroku ali prigrizku.
Umetna sladila
V želji po zmanjšanju vnosa sladkorja številni posegajo po izdelkih z umetnimi sladili. Ta so prisotna v dietnih gaziranih pijačah, sladicah brez sladkorja in številnih industrijsko pripravljenih živilih.
Nekatere raziskave kažejo, da lahko umetna sladila vplivajo na centre za nagrajevanje v možganih, povezane z občutkom sladkega okusa. Posledica je lahko večja želja po sladkem ali pogostejše poseganje po prigrizkih. V določenih primerih lahko sladila vplivajo tudi na izločanje inzulina in presnovo.
Skrite pasti v »zdravih« prigrizkih
Številni izdelki, ki jih dojemamo kot lahke in zdrave, lahko skrivajo presenetljive količine sladkorja ali soli. Riževi krekerji se na primer zdijo lažja izbira od čipsa, vendar lahko vsebujejo veliko soli.
Podobno velja za rozine v jogurtovem prelivu. Čeprav se zdijo kot lahek prigrizek, imajo lahko precej več maščob in sladkorja kot navadne rozine. Nemastni jogurti pa lahko vsebujejo tudi precej več dodanega sladkorja kot običajni naravni jogurt.
Kaj pomeni resnično uravnotežena prehrana
Strokovnjaki poudarjajo, da zdrava prehrana ni odvisna od ene same oznake na embalaži. Ključno je gledati celotno sestavo živila ter ravnovesje med beljakovinami, maščobami in ogljikovimi hidrati. Najbolj zanesljiv način za nadzor nad sestavinami ostaja priprava hrane doma.
Prav tako je priporočljivo izbirati čim bolj naravna in minimalno predelana živila. Oznaka »dietno« namreč še zdaleč ne pomeni vedno tudi bolj zdravo in včasih lahko celo vodi do ravno nasprotnega učinka, kot bi pričakovali.
