Kaj se zgodi z možgani po 50. letu? Znanstveniki odkrili pomembno spremembo
Ko govorimo o staranju možganov, običajno pomislimo na pozabljanje imen, počasnejše priklicevanje informacij ali nekoliko slabšo zbranost. Toda mnogo več se dogaja globoko med možganskimi celicami, kjer sprememb sploh ne moremo občutiti.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Nova raziskava razkriva eno takšnih sprememb. Znanstveniki so v hipokampusu, predelu možganov, ki ima pomembno vlogo pri učenju in spominu, odkrili izrazito preoblikovanje imunskih celic. Posebej zanimivo je, da so bile spremembe najbolj izrazite v obdobju med približno 50. in 75. letom starosti.
Odkritje bi lahko pomagalo bolje razumeti, zakaj postajajo možgani s staranjem bolj dovzetni za kronično vnetje in nevrodegenerativne bolezni.
Pod drobnogled so vzeli možgane ljudi od 20. do 95. leta
Raziskava je bila julija 2026 objavljena v znanstveni reviji Science. Raziskovalci z ameriških univerz in New York Genome Center so analizirali posmrtno tkivo hipokampusa 40 nevrološko zdravih ljudi, starih od 20 do 95 let. Vzorcev niso opazovali le pod mikroskopom. Uporabili so več naprednih metod, s katerimi so pri posameznih celičnih jedrih spremljali aktivnost genov, dostopnost kromatina, metilacijo DNK in tridimenzionalno organizacijo genoma.
Tako niso dobili samo posnetka tega, kaj celica počne, ampak tudi informacije o njenem izvoru in o tem, kako se način uravnavanja genov spreminja s staranjem. Prav zaradi tega so opazili pojav, ki bi ga z običajnim spremljanjem genske aktivnosti lahko spregledali.
Imunske celice možganov začnejo spreminjati svojo podobo
V središču odkritja je mikroglija. To so glavne imunske celice osrednjega živčevja, ki med drugim odstranjujejo poškodovane celice in sodelujejo pri vzdrževanju zdravega okolja za nevrone. Dolgo je veljalo, da mikroglijske celice, ki izvirajo že iz zgodnjega embrionalnega razvoja, v možganih ostajajo vse življenje in svojo populacijo vzdržujejo z obnavljanjem.
Nova študija to predstavo postavlja pod vprašaj. Med približno 50. in 75. letom so raziskovalci zaznali zmanjševanje populacije mikroglijskih celic embrionalnega izvora. Hkrati je bilo vse več celic z značilnostmi, podobnimi imunskim celicam, ki izvirajo iz periferne krvi. Še ena pomembna razlika: te celice so kazale izrazitejši vnetni profil. Gre za nujen obrambni mehanizem telesa. Problem pa lahko nastane pri dolgotrajnem oziroma kroničnem vnetju v možganih, saj je nevrovnetje povezano tudi s številnimi nevrodegenerativnimi boleznimi.
Zakaj znanstvenike to zanima pri demenci?
Starost ostaja najpomembnejši dejavnik tveganja za demenco. "Staranje je največji posamezni dejavnik tveganja za demenco, vendar še vedno ne razumemo povsem, kako vodi v bolezen," je ob objavi rezultatov povedal direktor ameriškega Nacionalnega inštituta za staranje dr. Richard Hodes.
Kot je dodal, bi lahko do zdaj skrita sprememba mikroglije pomenila pomemben nov del sestavljanke pri razumevanju staranja možganov. Na pomen starosti opozarjajo tudi slovenski strokovnjaki. Specialistka javnega zdravja in socialne medicine dr. Barbara Lovrečič z NIJZ poudarja: "Največji nespremenljivi dejavnik tveganja za demenco je starost." Ob tem opozarja, da demenca kljub temu ni normalen del staranja.
Raziskovalci zdaj želijo izvedeti, ali ima na novo odkrita sprememba imunskih celic dejansko vlogo pri nastanku Alzheimerjeve bolezni in drugih bolezni možganov ali pa je predvsem del normalnega staranja.
Ne spreminja se le imunski sistem
S starostjo se je izrazito zmanjševalo tudi število astrocitov v hipokampusu. Astrociti opravljajo številne podporne naloge in pomagajo vzdrževati okolje, v katerem lahko nevroni normalno delujejo. Med drugim sodelujejo tudi pri uravnavanju povezav oziroma komunikacije med živčnimi celicami.
Spremembe so raziskovalci zaznali še pri celicah, povezanih s krvno-možgansko pregrado. Ta deluje kot nekakšen nadzorni sistem med krvnim obtokom in možganskim tkivom ter omejuje prehod številnih snovi in celic v možgane. Staranje hipokampusa zato očitno ni ena sama sprememba. Hkrati se spreminjajo imunski sistem, podporne celice, uravnavanje genov in strukture, ki pomagajo varovati možgansko okolje. Še globlje pa se je dogajalo nekaj drugega.
Spreminja se celo način, kako je DNK zložena v celici
DNK v jedru ni položena kot dolga, ravna nit. Zložena je v zapleteno tridimenzionalno strukturo, s katero se različni deli genoma približujejo drug drugemu in sodelujejo pri uravnavanju aktivnosti genov. Raziskovalci so ugotovili, da se je s staranjem ta tridimenzionalna organizacija v različnih vrstah celic hipokampusa postopoma spreminjala oziroma izgubljala svojo urejenost. Spremembe so bile povezane tudi z drugačnim uravnavanjem genov in identiteto celic. "Postopne strukturne motnje so bile tesno povezane s spremembami uravnavanja genov in identitete celic, kar bi lahko razkrivalo temeljno značilnost staranja človeških možganov," je ugotovitve opisal profesor genetike in razvoja dr. Bing Ren, eden od vodilnih avtorjev raziskave.
Ali to pomeni, da začnejo možgani po 50. letu propadati?
Tega raziskava ni pokazala in takšna razlaga bi bila preveč poenostavljena. V raziskavo so bili vključeni nevrološko zdravi ljudje, zato odkritja predvsem kažejo, kako se lahko spreminja normalno starajoči se hipokampus. Prav tako raziskovalci niso spremljali istih ljudi skozi desetletja, ampak so primerjali možgansko tkivo oseb različnih starosti. Štirideset vzorcev je tudi razmeroma majhna skupina, zato bodo potrebne dodatne raziskave.
Razpon od 50 do 75 let torej ne pomeni, da se ob določeni starosti v možganih nenadoma "vklopi" proces propadanja. Pomeni, da so raziskovalci prav v tem starostnem obdobju pri analiziranih vzorcih zaznali izrazito spremembo nekaterih populacij imunskih celic.
In demenca nikakor ni neizogibna posledica staranja
NIJZ opozarja, da lahko na številne dejavnike tveganja vplivamo že v srednjih letih. Med pomembnimi so: telesna dejavnost, krvni tlak, sladkorna bolezen, kajenje, čezmerno uživanje alkohola, debelost, sluh, socialna povezanost in povišan holesterol.
Prav razumevanje sprememb, ki se v zdravih možganih zgodijo desetletja pred visoko starostjo, bi lahko raziskovalcem nekoč pomagalo ugotoviti, zakaj pri nekaterih ljudeh ostanejo del običajnega staranja, pri drugih pa se razvije nevrodegenerativna bolezen.
