Nasilje, tatvine in požigi. So zahteve francoskih dijakov upravičene?
Francijo pretresajo množični protesti in nasilje. Skoraj vsaka deseta ura pouka odpade, razredi so prenatrpani. So zahteve jeznih dijakov upravičene?
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Francijo več tednov pretresajo množični protesti. Sprva so protestirali dijaki zaradi slabih razmer v šolah, a so ti prerasli v proteste zaradi širšega nezadovoljstv ljudi z življenjskimi razmerami v državi.
Kaj zahtevajo mladi?
Dijaki zahtevajo predvsem manjše razrede, večje število učiteljev, obnovo dotrajanih prostorov in pravičnejši način vpisan na univerze. Ravno to je bil povod za prve proteste, ki so se septembra začeli v pariškem predmestju Creteil. Tam so dijaki podprli učitelje, ki so zahtevali predvsem povečanje števila zaposlenih in večja sredstva za delo.
A ni dolgo ostalo zgolj pri tem. Protestna gibanja se v Franciji tradicionalno zelo hitro širijo, zato ne čudi, da se je iskra v bližini francoske prestolnice zanetila požar širom države. Protestom so se pridružili tudi študenti, učitelji in sindikati.
Gibanje je nato dobilo še en zagon. Protestnikom so se na ulicah pridužili še vsi, ki niso zadovoljni z visokimi življenjskimi stroški in slabim stanjem javnih storitev v Franciji. Prejšnji konec tedna se je v soboto po Franciji na ulice podalo več kot pol milijona protestnikov. Zahteve mirne večine je pod vprašaj legitimnosti postavila nasilna manjšina, ki je povzročila obsežne izgrede, med katerimi je bilo izropanih ali uničenih okoli 1500 trgovin in drugih prostorov.
Po podatkih francoskega notranjega ministrstva je bilo poškodovanih približno tisoč policistov, sedem huje. Francoski premier Sebastien Lecornu je zato v ponedeljek sklical krizni sestanek vlade, predsednik Emmanuel Macron pa je pozval k narodni enotnosti in napovedal kaznovanje odgovornih za nasilje. Notranji minister Laurent Nunez je v vrvežu ponudil odstop, vendar mu je Macron namesto tega naročil pripravo ukrepov za večjo varnost. Opozicija in sindikati medtem oblasti očitajo, da se še vedno niso ustrezno odzvale na prvotne zahteve dijakov in učiteljev.
Na demonstracijah 13. oktobra je po podatkih francoskega notranjega ministrstva sodelovalo približno 161.000 ljudi, teden prej pa okoli 266.000.
V razredih vse več dijakov
Zaradi nasilja, obširnih tatvin in vsesplošnega nereda, ki spremlja marsikatere proteste po Franciji, se številni sprašujejo o tem, ali so zahteve dijakov pravzaprav legitimne, ali pa morda gre zgolj za politične agitacije pred aprilskimi volitvami. Kakšno je torej dejansko stanje na francoskih šolah?
Nosilna zahteva protestnega gibanja dijakov je gotovo odprava prevelikega števila učencev v posameznih oddelkih. Po navedbah protestnega gibanja učitelji zaradi prenatrpanih učilnic le stežka zagotavljajo kakovosten učni proces in morebitno individualno pomoč, kar nosi številne posledice, med katerimi je največja gotovo ta, da dijaki nimajo ustreznih pogojev za učenje.
Po podatkih francoskega šolskega ministrstva (ministrstvo za izobraževanje), se je število dijakov tako v splošnih kot tudi tehničnih gimnazijah v zadnjem desetletju in pol povečalo. Leta 2010 je povprečen oddelek štel 27,7 dijaka, leta 2025 pa že 30,2. To pomeni, da je v povprečnem oddelku danes približno dva dijaka in pol več kot pred petnajstimi leti.
Skoraj vsaka deseta ura pouka ni izvedena
Bolj kot dodatna dva dijaka na razred, pa je zgovoren podatek, da zaradi odsotnosti učiteljev ali zaprtja ustanov nezanemarljiv del pouka sploh ni izveden. Francoski oddelek za vrednotenje in statistiko izobraževanja DEPP je aprila letos objavil poročilo, po katerem v šolskem letu 2024 - 2025 v javnih srednjih šolah ni bilo izvedenih kar 9,8 odstotka predvidenih učnih ur. Večji del (7,5 odstotka) ur je odpadel zaradi odsotnosti učiteljev, šole pa zanje niso uspele zagotoviti ustreznega nadomestnega kadra. Dobra dva odstotka ur pa je odpadlo zaradi popolnega zaprtja izobraževalnih ustanov. Delež se je v primerjavi s preteklimi leti povečal. Šole, ki so na dnu te statistične lestvice (najslabših 10 odstotkov), pa zaradi obeh razlogov letno izpustijo kar 15 odstotkov predvidenega pouka.
Francoska vlada je v luči protestov sicer že priznala, da težave v izobraževalnem sistemu dejansko obstajajo, zato so 8. oktobra letos napovedali razporeditev več kot 3000 nadomestnih učiteljev v šole z najslabšo statistiko.
Dotrajane učilnice in predolgi šolski dnevi
Obenem protestno gibanje dijakov opozarja tudi na zastarelo šolsko infrastrukturo, ki jo po njihovi oceni pesti predvsem slabo prezračevanje, neustrezne sanitarije in vročina v učilnicah, še posebej med vročinskimi valovi, kot smo mu bili po praktično celotni Evropi priča letos. Vzdrževanje šol sicer ni v pristojnosti države, s tem se ukvarjajo regionalne oblasti, a je država kljub temu leta 2023 zagnala program energetske prenove šolskih objektov.
Dijaki protestirajo tudi zaradi dolgih, predvsem pa razdrobljenih in nepraktičnih urnikov. Ponekod pouk zaradi tega traja od jutra do poznega popoldneva, z več vmesnimi prostimi urami. Po podatkih ministrstva se v višjih letnikih francoskih gimnazij izvede približno 27 ur pouka tedensko, a glede na izbirne predmete in na dostopnost učiteljev, pouk lahko praktično traja cel dan. Prav organizacija urnikov je bila po prvih odzivih dijakov v vladnem posvetovanju ena najpogosteje izpostavljenih težav.
Dijaki zahtevajo tudi spremembe pri vpisu na fakultete
Med osrednjimi zahtevami protestnikov je reforma sistema Parcoursup, prek katerega se francoski dijaki prijavljajo na visokošolske programe. Po trenutnih pravilih sistem pri sprejemanju na fakultete poleg ocen upošteva tudi mnenja učiteljev, med tem pa visokošolske ustanove lahko uvedejo še svoja merila ocenjevanja primernosti kandidatov. Protestniki so prepričani, da je postopek v prvi vrsti nepregleden, po svoji naravi pa povečuje neenakost med kandidati iz različnih socialnih ravni.
Tudi na te očitke se je francosko šolsko ministrstvo že odzvalo. Njihovi najnovejši podatki iz 19. oktobra kažejo, da je letos vsaj eno ponudbo za vpis na študij prejelo več kot 90 odstotkov vseh prijavljenih dijakov (več kot 600.000). Od tega je ponudbo za študij na izbranih fakultetah sprejelo 84 odstotkov, po podatkih ministrstva pa je več kot 70 odstotkov anketirancev bilo zadovoljnih s programom, na katerega so bili sprejeti. Francosko ministrstvo je kljub odzivu priznalo, da sistem ni popoln in potrebuje izboljšave, predvsem na področju preglednosti in sistema obveščanja kandidatov.
Koliko denarja več gre za šolstvo?
Ena izmed prvih zahtev protestnikov na začetku gibanja je bilo tudi povečanje sredstev za učni proces, čeprav se to v resnici že dogaja, vendar očitno ne dovolj. Ministrstvo je februarja sporočilo, da je proračun za leto 2026 v primerjavi z lanskim nominalno višji za približno 200 milijonov evrov. Predvidenih je tudi skoraj 5900 dodatnih delovnih mest. A večji proračun ne bo sam po sebi prinesel boljših razmer. 200-milijonov več sredstev se bo po vsej verjetnosti moralo porabiti za plačevanje vedno višjih stroškov dela.
Francoska vlada je zaradi pritiskov protestnikov v začetku oktobra napovedala ukrepanje. Poleg dodatnih nadomestnih učiteljev je odprla tudi nacionalno spletno posvetovanje, na katerem lahko dijaki do 23. oktobra anonimno predstavijo svoje težave in predloge.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
