Kaj nas zares osrečuje? Raziskave razkrivajo tri pomembne dejavnike
Sreča ni odvisna le od okoliščin. Preverite, kako odnosi, življenjski smisel in občutek koristnosti vplivajo na dolgoročno zadovoljstvo.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Nekateri imajo na videz vse, kar naj bi potrebovali za srečno življenje. Dobro službo, urejen dom, dovolj denarja za počitnice in ljudi, s katerimi preživljajo prosti čas. Pa vendar jih občasno spremlja nenavaden občutek praznine. Drugi živijo precej skromneje, srečujejo se s težavami in nimajo vedno razlogov za zadovoljstvo, a bi svoje življenje kljub temu opisali kot srečno. V čem je razlika? In kaj pravzaprav odloča o tem, ali smo s svojim življenjem zadovoljni?
Psihologi srečo raziskujejo že desetletja, pri čemer ugotavljajo, da je precej bolj zapletena od trenutnega dobrega razpoloženja. Prijeten večer, uspeh pri delu ali nakup nečesa, kar smo si dolgo želeli, nam lahko prinesejo veselje, vendar to še ne pomeni, da bomo tudi dolgoročno zadovoljni s svojim življenjem.
PREBERITE TUDI:
V ospredje raziskav zato vse pogosteje prihaja vprašanje, kaj daje življenju trajnejši občutek zadovoljstva in izpolnjenosti. Čeprav enotnega recepta ni, se med pomembnimi dejavniki vedno znova pojavljajo trije: kakovostni odnosi, občutek življenjskega smisla in doživljanje lastne sposobnosti, da z delom oziroma dejavnostmi nekaj ustvarimo ali prispevamo.
Odnosi so pomembnejši, kot si večina predstavlja
Ko je ameriški psihiater Robert Waldinger s sodelavci pregledoval podatke ene najdaljših raziskav o razvoju odraslih, ga je presenetilo, kako pomembno vlogo so imeli odnosi. Harvardska raziskava, ki se je začela leta 1938, je prvotno spremljala 724 moških iz različnih družbenih okolij. Raziskovalci so skozi desetletja zbirali podatke o njihovem zdravju, delu, družinskem življenju in osebnem zadovoljstvu, pozneje pa so v raziskavo vključili tudi njihove potomce.
Zanimalo jih je, kateri dejavniki v srednjih letih najbolje napovedujejo, kdo bo pri osemdesetih še vedno zdrav in zadovoljen z življenjem. Pričakovali so, da bodo pomembno vlogo odigrali predvsem telesno zdravje, krvni tlak ali raven holesterola. Toda med najmočnejšimi napovedniki se je izkazalo zadovoljstvo v bližnjih odnosih.
Udeleženci, ki so bili pri petdesetih zadovoljnejši s svojimi odnosi, so bili v poznejših letih praviloma bolj zdravi in srečnejši. Raziskava sicer ne dokazuje, da so za njihovo zdravje zaslužni izključno odnosi, jasno pa kaže, kako tesno sta povezana naše socialno življenje in dolgoročno blagostanje.
Pri tem ni odločilno, koliko prijateljev imamo ali kako pogosto se družimo. Veliko pomembnejši je občutek, da se lahko na nekoga zanesemo, da nas razume in da nam v težkih trenutkih ne bo treba ostati samim.
Prav zato je lahko osamljenost prisotna tudi v zakonu, veliki družini ali med številnimi znanci. Če mora žena pred možem nenehno skrivati svoje skrbi, ker se boji njegovega odziva, ji njegova fizična prisotnost še ne zagotavlja občutka povezanosti. Po drugi strani lahko samska ženska z dvema tesnima prijateljicama, s katerima si zaupa tudi neprijetne stvari, doživlja veliko več čustvene varnosti.
Takšni odnosi niso pomembni samo zato, ker nam polepšajo življenje. Bližina in občutek sprejetosti lahko pomagata tudi pri obvladovanju stresa. Kadar ima nekdo ob sebi osebo, s katero lahko deli svoje skrbi, mu je pogosto lažje prestajati negotovost, izgubo ali druge življenjske preizkušnje.
Zanimivo je, da kakovostni odnosi ne zahtevajo nujno velikih dejanj. Pogosto jih ohranjajo povsem običajni trenutki, kot so zanimanje za to, kako je nekdo preživel dan, pogovor brez nenehnega pogledovanja na telefon ali pripravljenost poslušati tudi takrat, ko sogovornik nima ničesar prijetnega povedati.
Srečno življenje ni nujno tudi lahko življenje
Drugi pomemben dejavnik zadovoljstva je občutek, da ima naše življenje smisel. Toda kaj to sploh pomeni? Ali moramo imeti jasno življenjsko poslanstvo, velike cilje ali občutek, da bomo za seboj pustili nekaj pomembnega?
Psihologa Frank Martela in Michael Steger sta v znanstvenem članku, objavljenem leta 2016 v reviji The Journal of Positive Psychology, pojasnila, da lahko življenjski smisel razumemo skozi tri med seboj povezane razsežnosti.
Prva je občutek razumljivosti oziroma povezanosti življenjskih izkušenj. Gre za doživljanje, da naše življenje kljub spremembam in nepričakovanim dogodkom tvori neko smiselno celoto. Druga je občutek usmerjenosti, ki ga dajejo cilji in stvari, za katere si prizadevamo. Tretja pa je občutek pomembnosti lastnega življenja, torej prepričanje, da ima naše bivanje vrednost.
To se morda sliši precej abstraktno, vendar se vse tri razsežnosti odražajo v vsakdanjih situacijah.
Mati, ki zaradi bolezni otroka več mesecev slabo spi in usklajuje številne obveznosti, verjetno ne doživlja veliko brezskrbnih trenutkov. Kljub temu lahko v skrbi zanj občuti globok smisel. Podobno velja za nekoga, ki se po izgubi zaposlitve odloči za zahtevno prekvalifikacijo. Učenje mu lahko povzroča stres, dvome in utrujenost, vendar mu hkrati daje občutek, da se premika v smer, ki mu je pomembna.
Psihologi zato razlikujejo med prijetnimi občutki in globljim zadovoljstvom z življenjem. Oboje je dragoceno, vendar se ne pojavlja vedno hkrati. Včasih nas prav dejavnosti, ki zahtevajo največ truda, dolgoročno najbolj izpolnjujejo.
Pomembno je tudi, da življenjski smisel ni nekaj, kar bi morali enkrat za vselej odkriti. Spreminja se lahko z življenjskimi obdobji. Kar je bilo pomembno pri dvajsetih, morda pri petdesetih nima več enake teže. Otroci odrastejo, poklicne ambicije se spremenijo, odnosi dobijo drugačno obliko in pojavijo se nova vprašanja o tem, čemu želimo nameniti svoj čas.
Občutek izgubljenosti ob takšnih prehodih zato še ne pomeni, da je življenje izgubilo smisel. Lahko pomeni, da cilji in vloge, ki so ga nekoč osmišljali, ne ustrezajo več povsem našim sedanjim potrebam.
Zakaj nas delo lahko osrečuje, tudi kadar ni sanjsko
Tretji dejavnik je nekoliko presenetljiv. Delo namreč pogosto povezujemo z obveznostmi, utrujenostjo in pomanjkanjem prostega časa. Kljub temu lahko pomembno prispeva k zadovoljstvu, predvsem kadar ob njem doživljamo občutek sposobnosti, napredka in koristnosti.
Psiholog Adam Grant je leta 2008 objavil raziskavo, v kateri je s sodelavci preverjal, kako na delovno zavzetost vpliva zavedanje, da ima naše delo pozitiven učinek na druge.
V enem od poskusov so sodelovali zaposleni, ki so po telefonu zbirali donacije za študentske štipendije. Del zaposlenih je prebral zgodbe o tem, kako je njihovo delo pomagalo študentom pri izobraževanju. Drugi so brali zgodbe o osebnih koristih takšnega dela, tretji pa niso prejeli dodatnega gradiva.
Mesec pozneje so raziskovalci ugotovili, da so zaposleni, ki so se seznanili s koristmi svojega dela za študente, dosegali boljše rezultate pri zbiranju donacij. Podobne učinke zavedanja o koristnosti dela so raziskovalci preverjali tudi pri reševalcih iz vode.
Raziskava sicer ni neposredno merila življenjske sreče, je pa pokazala, kako zavedanje, komu in kako naše delo koristi, lahko vpliva na motivacijo in odnos do nalog, ki jih opravljamo.
To ne pomeni, da bi morali vsi opravljati poklice, pri katerih neposredno pomagamo drugim. Občutek koristnosti lahko doživi tudi računovodkinja, ki stranki pomaga rešiti zapleten finančni problem, ali vrtnar, ki z urejanjem okolice ustvari prijetnejši prostor za življenje.
Prav tako ni nujno, da je delo vedno prijetno. Pomemben vir zadovoljstva je lahko že občutek, da smo neko zahtevno nalogo uspešno opravili, se naučili nove spretnosti ali premagali oviro, za katero smo sprva dvomili, da jo bomo zmogli.
Seveda pa bi bilo napačno sklepati, da lahko vsakdo z drugačnim pogledom na delo postane srečnejši. Slabi delovni pogoji, prenizko plačilo, preobremenjenost in odnosi, v katerih ni spoštovanja, lahko močno zmanjšujejo zadovoljstvo. Občutek smisla ne more nadomestiti ustreznih pogojev dela.
Poleg tega zaposlitve ne smemo enačiti z osebno vrednostjo. Občutek sposobnosti in koristnosti lahko razvijamo tudi pri prostovoljstvu, ustvarjanju, učenju, skrbi za družino ali drugih dejavnostih, pri katerih imamo možnost videti rezultate svojega prizadevanja.
Kaj pa denar? Ali res ne more kupiti sreče?
Ko govorimo o zadovoljstvu z življenjem, se težko izognemo vprašanju denarja. Dolgo je veljalo prepričanje, da dodatni prihodki izboljšujejo počutje samo do določene meje, nato pa njihov vpliv na srečo skoraj izgine.
Novejše raziskave kažejo, da je odnos precej bolj zapleten.
Leta 2023 so psihologi Matthew Killingsworth, Daniel Kahneman in Barbara Mellers v znanstveni reviji Proceedings of the National Academy of Sciences objavili skupno analizo, s katero so poskušali razjasniti navidezno nasprotujoče si ugotovitve prejšnjih raziskav.
Ugotovili so, da je pri večini sodelujočih Američanov višji dohodek povezan z višjim doživljanjem sreče tudi nad mejo, za katero so prej domnevali, da dodatni denar nima več pomembnega učinka. Pri najmanj srečni petini sodelujočih pa se je povezava pri višjih dohodkih izrazito zmanjšala.
To ne pomeni, da denar zagotavlja srečo. Pomeni pa, da finančne varnosti in možnosti izbire ne moremo preprosto odpisati kot nepomembnih. Kadar nekdo vsak mesec s težavo plačuje položnice, mu višji prihodki lahko zmanjšajo precejšen del vsakodnevnega stresa. Tudi pri bolje situiranih lahko denar omogoči več svobode pri odločanju o tem, kako bodo preživljali svoj čas.
Vendar finančno blagostanje samo po sebi ne zagotavlja kakovostnih odnosov, občutka življenjskega smisla ali zadovoljstva s tem, kar počnemo. Zato lahko tudi nekdo z visokimi prihodki doživlja praznino, medtem ko je drugi z manj denarja zadovoljen s svojim življenjem.
Sreča ni stanje, v katerem bi morali nenehno vztrajati
Nadvse pomembno spoznanje pri raziskovanja sreče je tudi, da zadovoljno življenje ne pomeni življenja brez žalosti, razočaranj in skrbi. Tudi tisti, ki svoje življenje ocenjujejo kot srečno, doživljajo izgube, konflikte, negotovost in obdobja, ko jim stvari ne gredo po načrtih.
Razlika je lahko v tem, kaj ostane, ko se trenutno razpoloženje spremeni. Ali imajo ob sebi nekoga, ki mu lahko zaupajo? Ali obstaja nekaj, zaradi česar se jim zdi vredno zjutraj vstati? Ali imajo priložnost uporabljati svoje sposobnosti in občutiti, da je njihovo prizadevanje pomembno?
Odnosi, smisel in občutek koristnosti niso edini dejavniki sreče. Na zadovoljstvo vplivajo tudi zdravje, osebnost, življenjske okoliščine, finančna varnost in številni drugi dejavniki, na katere nimamo vedno vpliva. Prav tako vsi trije temelji niso v vsakem življenjskem obdobju enako močni.
Vendar nam ponujajo zanimivo izhodišče za razmislek. Kadar se nam zdi, da nam v življenju nekaj manjka, se pogosto najprej vprašamo, kaj bi morali še doseči, kupiti ali spremeniti. Veliko bolj smiselno je pogledati, kakšni so naši odnosi, čemu namenjamo svoj čas in kdaj smo nazadnje občutili, da počnemo nekaj, kar nam resnično veliko pomeni.
Kajti tudi življenje, v katerem ni vsak dan lep, je lahko življenje, s katerim smo globoko zadovoljni.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
O avtorju
je life-coach in glavna urednica revije Rože & VRT, ki jo z veliko mero strokovnosti in uredniške vizije vodi že vrsto let. Njeno profesionalno delo se prepleta z osebnim poslanstvom – raziskovanjem človeškega vedenja ter iskanjem načinov za bolj zavestno in uravnoteženo življenje. Poleg tem o urejanju vrtov se poglobljeno posveča področjem osebne rasti - čuječnosti, meditacije in optimizacije osebne produktivnosti, kjer posameznikom pomaga razvijati večjo notranjo stabilnost, jasnost misli in učinkovitost pri vsakodnevnih izzivih. S svojim delom povezuje znanje, prakso in izkušnje v vsebine, ki nagovarjajo tako um kot srce.
