Shutterstock

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Nekateri potrebujejo pomoč pri vsakodnevnih opravilih, drugi živijo povsem samostojno, študirajo, delajo in si ustvarjajo družine. Nekateri so občutljivi za zvoke in svetlobo, drugi predvsem težko razumejo govorico telesa, mimiko obraza in pomen tona glasu. Takšna raznolikost je raziskovalce pripeljala do vprašanja, ali gre res za eno samo motnjo ali pa za različna stanj, ki imajo podobne zunanje znake.

· Osebna rast

Zakaj ima danes skoraj vsak ADHD, travmo ali težave z narcisom?

Ne ena cesta, temveč več poti

Najnovejše raziskave nakazujejo, da je druga možnost verjetnejša. Raziskava, objavljena prejšnji mesec v reviji Nature Neuroscience, je primerjala posnetke možganov 940 oseb z avtizmom s posnetki več kot tisoč zdravih posameznikov. Ugotovili so, da obstajata najmanj dva biološko različna podtipa avtizma in da se za podobnim vedenjem lahko skrivajo zelo različni možgani. Kot da bi dva človeka prispela na isto destinacijo po povsem različnih cestah.

Pri eni skupini so bili možgani videti kot mesto, kjer promet poteka preveč živahno. Posamezna območja možganov so si nenehno pošiljala ogromno informacij. To so poimenovali povečana povezanost možganskih omrežij.

Pri drugi skupini pa je bila slika skoraj nasprotna. Kot da bi bile nekatere ceste zaprte ali slabo povezane. Sporočila med deli možganov niso potovala tako učinkovito, zato govorijo o zmanjšani povezanosti. Navzven sta si lahko osebi zelo podobni in obe dobita diagnozo avtizma. V notranjosti pa njuni možgani delujejo različno.

· Kultura

Avtisti še vedno preveč stigmatizirani in izključeni

Raziskovalci že desetletja iščejo zdravila, ki bi pomagala ljudem z avtizmom. Veliko poskusov se je končalo z razočaranjem. Morda tudi zato, ker so iskali odgovor na napačno vprašanje. Če gre v resnici za več biološko različnih stanj, potem verjetno tudi zdravljenje ne more biti enako za vse.

Pogled pod pokrov motorja

Tu nastopi precizna medicina. Danes ljudje z avtizmom pogosto dobijo podobne oblike podpore: logopedsko pomoč, delovno terapijo, vedenjske programe in pomoč v šoli. Tudi v prihodnje bodo te oblike pomoči ostale pomembne. Razlika je v tem, da bi zdravniki morda lahko ugotovili, katera podpora bo pri posamezniku najučinkovitejša in ali bi mu lahko koristilo tudi kakšno ciljno usmerjeno zdravilo.

Ena od presenetljivejših ugotovitev raziskave je namreč povezava med enim podtipom avtizma in imunskim sistemom. Pri nekaterih ljudeh so raziskovalci ugotovili, da bi lahko imelo pomembno vlogo blago, a dolgotrajno vnetje v možganih. To še ne pomeni, da je avtizem vnetna bolezen, pomeni pa, da bi lahko bili v ozadju procesi, povezani z imunskim sistemom.

Zato znanstveniki že raziskujejo, ali bi lahko v prihodnosti nekaterim pomagale terapije, ki vplivajo na vnetje ali uravnavajo delovanje imunskega sistema. Takšna zdravila za zdaj še niso del običajne obravnave, vendar veljajo za eno najobetavnejših smeri raziskovanja.

Slovenija

Kako si je Gorazd Šuštarič pomagal pri multipli sklerozi

Pri drugi skupini je pozornost usmerjena drugam. Tam so v ospredju sinapse – drobna stičišča med živčnimi celicami, po katerih potujejo informacije. Če te povezave ne delujejo optimalno, se lahko informacije izgubljajo ali potujejo počasneje. Raziskovalci zato preučujejo zdravila, ki bi lahko izboljšala delovanje teh povezav. Nekaj podobnih pristopov že preizkušajo pri redkih genetskih oblikah avtizma, kjer je vzrok bolezni bolje poznan.

Morda bo zdravnik v prihodnosti tako poleg pogovora in opazovanja uporabil še genetske teste, krvne preiskave in možganske posnetke. Na podlagi teh podatkov bo lahko sestavil nekakšen zemljevid človekovih posebnosti in izbral terapije, ki imajo največ možnosti za uspeh.