Shutterstock

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Kadar lahko človek izbira med lažjo ali težjo nalogo, se običajno odloči za lažjo. Imamo pač biološko vgrajen mehanizem, da izbiramo bližnjice, lažje poti, hitrejše načine. S tem namreč varčujemo z energijo. Razvoj tehnologije nam je še olajšal iskanje najpreprostejših, najkrajših in najmanj napornih rešitev. To zmanjša tudi naš mentalni napor, kar pa je dolgoročno škodljivo.

Ne ogroža sicer dolžine našega življenja, lahko pa skrajša dolžino našega aktivnega zdravega življenja – in dejansko strokovnjaki že opažajo upad dolžine trajanja aktivnega zdravega življenja na mnogih koncih sveta. K sreči lahko za zdravje možganov veliko naredimo sami, če se pogosto srečujemo z različnimi izzivi in si ustvarjamo t. i. kognitivno rezervo, ki ima izrazito zaščitni vpliv na možgane. Takšne izzive zlahka vključimo v naše vsakodnevno življenje.

Zdravje

Možgani ne potrebujejo tablet, ampak gibanje, spanje, glasbo in druženje

Demenca brez simptomov

Posebej zanimive so študije možganov v obdukcijah, ki kažejo, da so v mnogih primerih možgani že poškodovani zaradi demence, hkrati pa oseba pred smrtjo ni kazala simptomov. Znanstveniki to razlagajo z močno vgrajenim vzorcem življenja, saj so najpogosteje to osebe, ki so bile fizično, intelektualno in tudi socialno aktivne. Vzemimo to priporočilo za zgled in za dobrobit svojih možganov gojimo tri prav zabavne dejavnosti.

1. Prostorska navigacija: ena izmed strategij ohranjanja dobre kondicije možganov je, da treniramo čisto specifičen del možganov. Hipokampus je predel možganov, odgovoren za prostorsko orientacijo. Velja za enega prvih predelov, ki jih načne alzheimer, in to celo že nekaj let prej, preden se pokažejo prvi simptomi. Eden prvih znakov alzheimerja je prav ta, da se bolnik začne izgubljati. Študije potrjujejo, da je statistično manj alzheimerja med vozniki rešilcev in taksijev, saj je pomemben del njihovega dela prav dobra prostorska orientiranost. Konkretne raziskave so celo pokazale, da imajo vozniki taksijev, ki so se leta dolgo učili na pamet, kje so katere ulice, nekoliko povečan hipokampus. Vadba prostorske orientacije je torej več kot koristna, če želimo ohraniti dobro kondicijo svojih možganov.

Udeležujmo se orientacijskih pohodov, raziskujmo manj znane dele mesta ali okolja, v katerem živimo, poiščimo neznan naslov brez pomoči navigacije, igrajmo se z otroki, kadar zlagajo kompleksnejše strukture s kockami, in igrajmo igre, ki zahtevajo dobro prostorsko orientacijo.

2. Ostanimo družabni in socialno aktivni: preiskave stoletnikov so pokazale, da imajo tisti, ki živijo bolj družbeno aktivno življenje, bolj zdrave možgane. Enako velja za starostnike zrelih let, za katere je več raziskav dokazalo, da pomeni aktivno družabno življenje v srednjih in zrelih letih za od 30 do 50 odstotkov zmanjšano nevarnost pojava demence. Največ zaslug pripisujejo strokovnjaki temu, da družabno življenje znižuje stres – prav izpostavljenost slednjemu pa zmanjšuje nevrone v hipokampusu.

Pomembno je, da tudi v zrelih in poznih letih življenja gojimo družabnost, debatiramo, si izmenjujemo mnenja, se pogovarjamo, kajti za medsebojno interakcijo uporabljamo zelo različna področja možganov: odgovorna za jezik, spomin, načrtovanje ... Gre za izvrstno kognitivno stimulacijo.

3. Dokler sem živ, se učim: pokazatelj kakovostne starosti je tudi podatek, koliko let je posameznik posvetil izobraževanju. Ne gre le za učna leta v šoli – tudi odprtost za vseživljenjsko učenje zmanjšuje nevarnost za demenco. Naši možgani potrebujejo zmeraj nove izzive, zato jih z učenjem novih veščin in s pridobivanjem novih znanj krepimo tam, kjer so najbolj ranljivi ter dovzetni za demenco. Načinov, kako ohranimo aktivne možgane ter preprečujemo kognitivni upad, je več, dodatno pa nas pri tem lahko motivira dejstvo, da učenje ustvarja nove nevrone in hkrati krepi že obstoječe.

Predvsem se izogibajmo ustaljeni rutini, ki je pogosta spremljevalka zrelih let, ne prinaša pa prav nobenih koristi. Izrabimo vsako priložnost za učenje: odločimo se za vrtnarjenje, najdimo si nov hobi, berimo – morda se celo  priključimo bralnemu krožku, naučimo se kvačkanja, vključimo se v plesni tečaj – možnosti je res obilo. In še zabavne so!

revija Jana