Alge na fasadi: kako jih odstraniti brez poškodb?
Zelene lise na fasadi so najpogosteje alge, ki uspevajo na vlažnih površinah. Preverite vzroke, varen način čiščenja in možnosti preprečevanja.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Po hladnih nočeh, megli in deževnih dneh lahko fasada nenadoma dobi zelenkast odtenek. Najpogosteje gre za alge, ki opozarjajo, da se površina predolgo zadržuje vlažna.
Poleti je fasada videti čista, že po nekaj hladnih in vlažnih jesenskih tednih pa se na njej lahko pojavijo zelene lise. Pogosto jih najprej opazimo na severni strani hiše, pod napušči, ob žlebovih, za grmovjem ali tik nad tlemi. Zelenkasta obloga še ne pomeni nujno, da je fasada poškodovana. Kljub temu je ne smemo le prekriti z novo barvo, saj se lahko za njo skriva težava z zamakanjem, odvajanjem vode ali počasnim sušenjem površine.
Zelene lise so najpogosteje alge
Alge za rast potrebujejo predvsem dovolj vlage. Njihove mikroskopske spore so prisotne v okolju in se lahko z vetrom ali dežjem prenesejo na fasado. Če površina dalj časa ostaja vlažna, dobijo primerne razmere za razvoj. Jeseni so noči daljše in hladnejše, zračna vlaga je višja, sonca pa je manj. Fasada se zato počasneje segreje in posuši. Ko njena temperatura pade dovolj nizko, se lahko na površini nabere tudi kondenz, čeprav ni deževalo. Da so vlaga, kondenz in omejeno sušenje ključni dejavniki biološke rasti, potrjujejo tudi raziskave fasadnih sistemov.
Zakaj so nekatere strani hiše bolj zelene?
Najbolj izpostavljene so severne in senčne fasade, saj prejmejo najmanj neposredne sončne svetlobe. Alge se pogosteje pojavijo tudi na stenah, ki jih zakrivajo drevesa, žive meje ali sosednji objekti. Na razvoj vplivata še bližina gozda in stoječe vode, pa tudi slabo kroženje zraka. Problematičen je lahko spodnji del fasade, kamor med dežjem s tal škropi voda. Če so lise izrazite le pod žlebom, ob odtočni cevi ali pod okensko polico, najprej preverite, ali voda pravilno odteka. Lokalizirana zelena sled lahko opozarja na puščanje ali na konstrukcijski detajl, zaradi katerega voda teče po fasadi.
Preberit tudi:
Tudi dobro izolirana fasada lahko postane zelena
Pojav alg ni nujno dokaz slabo izvedene izolacije. Pri učinkovito izoliranih zunanjih stenah iz notranjosti na zaključni sloj prehaja manj toplote. Zunanja površina zato ponoči ostaja hladnejša in se lahko počasneje suši. Raziskave kažejo, da lahko večja toplotna upornost zunanje stene vpliva na temperaturo površine in pogostost kondenzacije, zlasti na fasadah, izpostavljenih vetru in dežju. Tudi Fraunhoferjev inštitut za gradbeno fiziko poudarja povezavo med trajanjem kondenzacije in tveganjem za razvoj alg. To ne pomeni, da je bolje imeti slabše izolirano hišo. Pomeni pa, da so pri izbiri zaključnega sloja, barve, napuščev in drugih fasadnih detajlov pomembni lokalna lega hiše, osončenost ter izpostavljenost vlagi.
Pred čiščenjem poiščite vir vlage
Preden se lotite odstranjevanja zelenih lis, preverite žlebove, odtočne cevi, okenske police, obrobe, napušče in stik fasade s tlemi. Poiščite razpoke, odstopanje ometa ali mesta, na katerih se po dežju zadržuje voda. Če je fasada zelena enakomerno na večji senčni površini, gre verjetno za površinsko rast alg. Če se madež pojavlja le na enem mestu, se hitro povečuje ali ga spremljajo luščenje, razpoke in vlažen zid v notranjosti, je priporočljiv pregled strokovnjaka. Zgolj čiščenje v takšnem primeru ne bo dovolj, saj se bodo lise vrnile, dokler ne odpravite vzroka zamakanja.
Visokotlačni čistilnik lahko naredi več škode
Močan vodni curek lahko poškoduje zaključni omet, odstrani zaščitni premaz in potisne vodo globlje v fasadni sistem. Posebna previdnost je potrebna pri kontaktnih fasadah s toplotno izolacijo in pri starejših, že razpokanih ometih. Način čiščenja je treba prilagoditi vrsti zaključnega sloja. Običajno se uporabljajo mehkejša krtača, nizek pritisk vode in namensko čistilo, ki je združljivo s fasadnim sistemom.
Sredstvo najprej preizkusite na manj opaznem mestu ter upoštevajte navodila proizvajalca. Z agresivnimi čistili in domačimi mešanicami ne eksperimentirajte. Fasado lahko razbarvajo ali poškodujejo, odtekajoča tekočina pa lahko škoduje rastlinam in okolici hiše. Pri obsežnejših oblogah je varneje čiščenje prepustiti usposobljenemu izvajalcu.
Kako zmanjšati možnost, da se lise vrnejo?
Poskrbite, da žlebovi in odtočne cevi ne puščajo ter da voda s strehe odteka dovolj daleč od objekta. Preverite naklon okenskih polic in kapne robove, ob fasadi pa ne nasipajte zemlje ali zastirke previsoko. Veje, gosto grmovje in vzpenjavke naj ne bodo pritisnjeni neposredno ob steno. Nekaj prostora med rastlinami in fasado izboljša kroženje zraka ter pospeši sušenje po dežju. Če je zaključni sloj dotrajan, naj strokovnjak presodi, ali zadostujeta čiščenje in nov premaz ali je potrebna sanacija. Nova barva mora biti združljiva z obstoječim fasadnim sistemom. Prebarvanje neočiščene in vlažne površine bo težavo le začasno skrilo.
Zelene lise so tako predvsem znak, da fasada ostaja vlažna dlje, kot bi smela. Če pravočasno odkrijete razlog, lahko preprečite njihovo širjenje in zahtevnejšo obnovo.
Preberite več:
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
