Materino mleko: Hrana, ki je nobena tehnologija ne zna poustvariti
Mlezivo, prehodno mleko, zrelo mleko. Zakaj je materino mleko tako izjemno in kako dolgo traja njegova zaščita?
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Prve dni po porodu ga je le za kapljico ali dve. Rumenkasto, gosto, dragoceno. Mlezivo – tisto, čemur pravimo naravno cepivo je prva hrana, ki jo novorojenček prejme od matere. In čeprav je količina majhna, je njena vrednost neprimerljiva.
»Prvi podoj je zelo pomemben, pa ne zato, ker bi se novorojenček rodil lačen. Pomemben je, ker se med njim in materjo začnejo intenzivno prenašati informacije skozi telesne tekočine,« pojasnjuje Mojca Vozel, avtorica knjige Želim dojiti.
»Novorojenček dobiva prve kapljice mleziva, ki mu pravimo naravno cepivo. Tako bogato je z imunskimi dejavniki, da povečuje možnost preživetja in dobrega zgodnjega razvoja.«
Mlezivo ima tudi sposobnost odvajanja prvega gostega blata – mekonija. S tem pripomore k izboljšanemu delovanju novorojenčkovih organov in zmanjšuje težave z zlatenico.
Sestava, ki je ne zna poustvariti nobena formula
Materino mleko ni le hrana. Je, kot ga opisuje Mojca Vozel, tekoče tkivo. »Nikjer ne obstaja nič podobnega, kar bi se lahko kosalo z materinim mlekom po delovanju na rast, razvoj in zdravje dojenčka.«
Mednarodno certificirana svetovalka za dojenje (IBCLC) Cvetka Skale iz Društva svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije pojasnjuje, da je v materinem mleku določenih več kot 300 biokemičnih sestavin in da se njihovo število še spreminja.
Beljakovine, maščobe, ogljikovi hidrati, vitamini, minerali, hormoni in zaščitni dejavniki – vse to je v materinem mleku natančno prilagojeno potrebam otrokovega razvoja.
Sestava se nenehno prilagaja. Spreminja se glede na čas po porodu, glede na čas dneva in celo med samim podojem. »Materino mleko ustreza točno določenim potrebam točno določenega otroka,« poudarja Skale.
Marta Borštnar, IBCLC iz UKC Ljubljana, dodaja, da je sestava prilagojena otrokovi presnovi in prebavi. »Vsebuje različna protitelesa, ki zagotavljajo zaščito pred črevesnimi okužbami, patogenimi bakterijami in ugodno vplivajo na razvoj imunskega sistema otroka. Poleg tega otroku pomagajo odzvati se na različne vnetne procese.«
Mleko, ki se odziva na okužbe
Ena od lastnosti materinega mleka, ki je pogosto spregledana, je njegova sposobnost prilagajanja na okužbe. »Če je mati izpostavljena patogenom, se njen imunski sistem odzove z tvorbo protiteles in ta se sproščajo v mleko ter zaščitijo otroka,« razlaga svetovalka za dojenje pri La Leche League International Mateja Gerlič.
Dojenje je zato več kot zgolj hranjenje. »Prav tako umirjanja otroka, zagotavljanja varnosti, tolažbe. In ne nazadnje tudi razvoja čeljusti. Dojenje ni samo hranjenje!« poudarja Gerlič. Pri dojenju namreč sodelujejo vsi otrokovi čuti – vidi, občuti, sliši, voha in okuša mater. S sesanjem pri prsih se krepijo otrokove ustne mišice in čeljust, kar vpliva na boljši razvoj govora in zobovja.
Koliko mleka je dovolj?
Strah, da mleka ni dovolj, je eden najpogostejših pri doječih mamicah. A Mojca Vozel pojasnjuje, da je materino mleko izjemno hranljivo že v majhnih količinah. »Ob njem novorojenček v manj kot enem letu potroji svojo telesno težo. Snovi v materinem mleku imajo najvišje možne stopnje vsrkanja in uporabnosti, saj so raztopljene v tako imenovani organski vodi.«
Svetovna zdravstvena organizacija, UNICEF in številni strokovni odbori priporočajo izključno dojenje prvih šest mesecev življenja, nato pa ob ustrezni dopolnilni prehrani dojenje do otrokove starosti dveh let in po želji še naprej - dokler to ustreza materi in otroku.
Učinki, ki segajo v odraslost
Zaščita materinega mleka ne traja le prvih mesecev. Njeni učinki segajo daleč v prihodnost. Cvetka Skale navaja, da imajo dojeni in dlje časa dojeni otroci manjšo verjetnost za debelost, sladkorno bolezen tipa 1 in tipa 2 v otroštvu in adolescenci. Dojenje ugodno vpliva tudi na kognitivni razvoj otroka.
»Kolikor dolgo dojenje traja, tako dolgo trajajo tudi učinki na rast, razvoj in zdravje. Naj bo to le nekaj podojev ali pa nekaj let dojenja,« poudarja Vozel.
»Tudi za malčke po prvem letu dojenje veliko pripomore pri lažjem prebolevanju bolezni. Ne obstaja starost, ko bi lahko rekli, da materino mleko nima več pozitivnih učinkov.«
Trajanje dojenja, kot opozarja Vozel, ni biološko, ampak kulturno določeno. »Opazovanje kultur na Zemlji kaže, da je povprečje od dve do štiri leta.«
V naslednjem članku bomo govorili o tem, kaj dojenje pomeni za zdravje mame – od krčenja maternice po porodu do dolgoročne zaščite pred resnimi boleznimi.
