Mastitis: Kako prepoznati vnetje dojke in kdaj poiskati pomoč
Dojka je boleča. Topla na dotik. Morda se pojavi rdečina. Mamica je utrujena in si reče, da je to verjetno le posledica neprespane noči, a včasih gre za mastitis.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Zatrdlina v dojki, rahlo nelagodje. Potem pride vročina, mrzlica in bolečina, ki ne popusti. »Podobno se lahko počuti, kot bi začela zbolevati za gripo, ob čemer je prisotna še izrazita bolečina in rdečina v predelu dojke,« opisuje Mojca Vozel, avtorica knjige Želim dojiti. »Do tega lahko pride tudi nenadno, ne da bi bila mati prej kako opozorjena.«
Mastitis ali vnetje tkiva dojke, je eden najpogostejših zapletov pri dojenju. Prizadene zlasti prvorodke in mamice v prvih tednih po porodu, ko se dojenje šele vzpostavlja. A razumeti, zakaj nastane, je ključni korak k temu, da se mu izognemo ali ga pravočasno prepoznamo.
Pot do vnetja: od zastoja do mastitisa
Preden pride do mastitisa, se v dojki pogosto najprej zastaja mleko. Zamašenost mlečnih vodov se kaže z zatrdlino, ki jo mamica začuti pri tipanju. »Pogosto je ne spremlja bolečina, ampak samo nelagodje,« pojasnjuje svetovalka za dojenje pri La Leche League International Mateja Gerlič. Če v tej fazi ne ukrepamo, se stanje lahko stopnjuje.
»Ko se temu pridruži vnetje – rdečina, zelo boleče tkivo na dotik, vročina – je to mastitis,« nadaljuje Gerlič. Prizadeti del dojke je boleč, rdeč in otekel, v večini primerov je prizadeta ena dojka. Pridružijo se lahko še bolečine v mišicah, glavobol, utrujenost in slabost. Torej simptomi, ki so zelo podobni gripi.
Zakaj dojka zastaja?
Najpogostejši vzrok je nepravilno pristavljanje. »Za uspešno dojenje so potrebne le tri stvari: pravilno pristavljanje, učinkovito praznjenje dojke in dovolj pogosto ponavljanje dojenja,« poudarja Gerlič. Ko katera od teh treh stvari odpove, se začnejo težave.
Marta Borštnar, Mednarodno certificirana svetovalka za dojenje (IBCLC) iz UKC Ljubljana, dodaja konkretna priporočila: otrok naj bo na dojki tako dolgo, dokler učinkovito sesa – požirki mleka se slišijo in vidijo. Izprazni naj najprej eno dojko, šele nato mu ponudimo drugo.
Toda Vozel ob tem opozarja, da nepravilno pristavljanje ni edini vzrok. »Mastitis se lahko zgodi tudi takrat, ko se otrok učinkovito doji, materi pa so svetovali, naj doji le na eni dojki za 'en obrok', druga dojka pa mora čakati več ur.«
Skozi leta svetovanja je ugotovila, da marsiktera mamica »špara« mleko iz strahu, da ga bo zmanjkalo. »Prav to je pogost vzrok, da se dojka vname.«
Poleg tega ima velik vpliv imunska odpornost. »Še en pogost vzrok je slaba imunska odpornost matere, ki začne s kako strogo dieto v dobri veri, da otroka ne bi zvijalo. Posledica je imunska oslabelost in nagnjenost k vnetjem. Vnetje dojke je torej tudi znak imunske šibkosti, ne le načina sesanja otroka,« pojasnjuje Vozel.
Na tveganje vplivajo tudi poškodovane ali razpokane bradavice, prekomerna laktacija, stres in utrujenost. Mednarodno certificirana svetovalka za dojenje (IBCLC) Cvetka Skale iz Društva svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije izpostavlja, da je mastitis pogostejši pri prvorodkah in mamicah, ki so mastitis že imele.
Urnik je sovražnik dojenja
Vozel posebej izpostavlja mit o urnikih. »Podoj ni obrok. Večina dojenčkov se ne doji po logiki obroka, ampak v grozdih, skupkih. To pomeni, da se bodo več ur pristavljali pogosto, menjali stran podoja, zadrermali, se čez petnajst minut spet dojili...«
Mamica, ki to razume in jo je na to pripravila izkušena ženska, bo ostala mirna in počakala. »Ne lovite urnih intervalov. Urniki so pri dojenju velik vzrok za težave, tako za mastitis kot za nizko napredovanje,« pravi Vozel.
Kaj storiti, ko mastitis že nastopi?
Ob prvih znakih — boleči, pordeli dojki in vročini — je nujen obisk zdravnika. »Mastitis se zdravi z antibiotiki in počivanjem ter ostalimi ukrepi, ki jih sprejmemo ob bolezni,« pojasnjuje Mateja Gerlič.
Marta Borštnar priporoča, da mamica nadaljuje dojenje na obeh dojkah in začne na prizadeti strani. Pred dojenjem naj na rdečino položi topel obkladek, med dojenjem dojko masira s krožnimi gibi, tapkanjem, trepljanjem. Po dojenju pa na rdečino za minuto ali dve položi hladen obkladek.
In najpomembnejše sporočilo za mamice, ki se bojijo, da bodo morale prenehati dojiti: »Ob mastitisu ni potrebno nehati dojiti. Ginekolog oziroma ginekologinja lahko predpiše zdravila, skladna z dojenjem,« poudarja Gerlič.
Počitek, prehrana, prisluhniti telesu
Najboljša preventiva je, kot poudarja Vozel, dovolj počitka – zlasti v prvem tednu po porodu. Prav tako kakovostna prehrana in zadostna količina tekočine. Ter dojenje po otrokovih potrebah, ne po uri.
Cvetka Skale dodaja, da je osnova za preprečevanje vseh težav z bradavicami in dojkami optimalno pristavljanje in pravilen položaj pri dojenju. »Ključnega pomena za spodbujanje dojenja je oskrba bolečih bradavic,« poudarja.
Če se pojavijo bolečine, povišana temperatura ali občutek, da otrok ne napreduje, je pomembno, da mamica pomoč poišče pravočasno. Na voljo so patronažne medicinske sestre, izbrani ginekologi in pediatri ter mednarodno certificirane svetovalke za dojenje (IBCLC). Podporo nudijo tudi porodnišnice in društva za pomoč pri dojenju.
V naslednjem članku bomo skupaj s strokovnjakinjami govorili o materinem mleku – od mleziva do dolgoročnih učinkov na zdravje otroka in mame.
