Uro premaknemo v trenutku, telo potrebuje teden dni
V noči na nedeljo, 29. marca, bomo znova premaknili uro – kljub obljubam, da tega ne bo več.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Zakaj se Evropa ni mogla dogovoriti in kaj pravijo raziskave o vplivu na zdravje? Posledice so resnejše, kot mislimo.
Noč, ki jo bomo občutili še več dni
V nedeljo, 29. marca, ob 2. uri zjutraj bomo kazalce premaknili na 3. uro. Ena ura bo izginila, večeri bodo daljši, jutra pa težja. Na papirju gre za majhno spremembo, v resnici pa za poseg v ritem, ki ga naše telo gradi vsak dan znova.
Čeprav se zdi, da gre le za eno krajšo noč, večina ljudi posledice občuti še ves naslednji teden. Ponedeljkovo jutro je praviloma težje, zbranost slabša, razdražljivost večja. In to ni le občutek – to potrjujejo tudi raziskave.
Obljuba o koncu, ki je obstala na papirju
Pred nekaj leti je kazalo, da bomo s premikanjem ure opravili. Leta 2019 je Evropski parlament podprl ukinitev, javnost pa je bila temu izrazito naklonjena. A kljub politični volji se države članice niso uspele dogovoriti o ključnem vprašanju: ali bi trajno obdržale poletni ali zimski čas.
Razlike med severom in jugom Evrope, vpliv na gospodarstvo, promet in vsakdanje življenje so odprli preveč vprašanj. Nato so sledili še pandemija, druge politične prioritete in razprava je zamrla. Formalno predlog ni bil nikoli umaknjen, a v praksi je obstal. Zato bomo kazalce vsaj še nekaj let premikali – brez jasnega odgovora, do kdaj.
Telo ne pozna prestavljanja ure
Največji problem premika ure ni v kazalcih, temveč v našem telesu. Človeški organizem deluje po notranji biološki uri, tako imenovanem cirkadianem ritmu, ki je tesno povezan s svetlobo. Ko uro premaknemo, ta ritem ostane enak – svetloba in notranji procesi pa se ne ujemajo več.
To pomeni, da telo še vedno “misli”, da je ena ura manj ali več, kot kaže ura. Hormon spanja melatonin se začne izločati ob napačnem času, jutranje prebujanje je težje, večerna zaspanost pa zamaknjena. Prav zato strokovnjaki govorijo o učinku mini časovne razlike, podobne tisti po potovanju z letalom.
Srce, možgani in statistika, ki opozarja
Raziskave v zadnjih letih vse bolj jasno kažejo, da premik ure ni nedolžen. V prvih dneh po spomladanskem premiku se poveča tveganje za srčno-žilne zaplete. Nekatere študije navajajo, da se tveganje za možgansko kap v tem obdobju poveča za približno osem odstotkov, prav tako pa naraste število srčnih infarktov.
Poveča se tudi število prometnih nesreč, kar raziskovalci povezujejo z utrujenostjo in slabšo zbranostjo voznikov. Motnje spanja, ki sledijo premiku, lahko trajajo več dni, pri nekaterih tudi dlje. Telo se sicer prilagodi, vendar ne takoj – in prav to prehodno obdobje je najbolj kritično.
Najbolj ranljivi niso vedno tisti, ki bi jih pričakovali
Čeprav spremembo občuti večina ljudi, so nekatere skupine bistveno bolj izpostavljene. Najstniki, ki imajo že naravno zamaknjen spalni ritem, se še težje prilagodijo zgodnejšemu vstajanju. Pri njih se lahko pojavi izrazitejša utrujenost, slabša koncentracija in več težav v šoli.
Podobno velja za izmenske delavce, ki že sicer živijo v porušenem ritmu, ter za ljudi z motnjami spanja. Pri starejših in kroničnih bolnikih pa lahko sprememba pomeni dodatno obremenitev za organizem. Strokovnjaki opozarjajo, da lahko prilagajanje traja tudi do enega tedna – in to pri sicer zdravih posameznikih.
Varčevanje z energijo – mit ali resnica?
Poletni čas je bil uveden z namenom varčevanja z energijo. Daljši večeri naj bi pomenili manjšo porabo elektrike. A sodobne analize kažejo, da so ti prihranki danes minimalni, ponekod celo zanemarljivi.
Na drugi strani zagovorniki še vedno poudarjajo prednosti daljših svetlih večerov, več gibanja na prostem in boljše počutje v pomladnih in poletnih mesecih. Toda vse pogosteje se postavlja vprašanje, ali te koristi res odtehtajo vpliv na zdravje.
Zakaj spremembe še ni
Čeprav se zdi odločitev preprosta, je v praksi vse prej kot to. Evropska unija potrebuje enotno rešitev, saj bi različni časovni režimi med državami povzročili zmedo v prometu, gospodarstvu in vsakdanjem življenju. Prav zato dogovora še ni.
In dokler ga ne bo, bomo dvakrat na leto prestavljali kazalce – spomladi naprej, jeseni nazaj.
Ura se premakne v trenutku, telo potrebuje čas
Premik ure je ena redkih stvari, ki jih naredimo vsi hkrati. V eni noči spremenimo čas, ki ga kaže ura. Ne moremo pa tako hitro spremeniti svojega telesa.
Ko bomo v nedeljo spali uro manj, se bo morda zdelo, da gre za nepomembno spremembo. A že naslednji dnevi pokažejo drugače. Utrujenost, slabša koncentracija, več napak in več tveganj – vse to so tihe posledice odločitve, ki jo Evropa še vedno odlaga. In zato se vsako leto znova vrača isto vprašanje: ali je res vredno?
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
